Petek, 22. 6. 2018, 11.43
6 let, 5 mesecev
Število prebivalcev Zahodne Evrope v porastu, v Vzhodni Evropi vedno manj ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
V 17 letih se je število prebivalcev v državah Zahodne Evrope povečalo predvsem na račun migracij, medtem ko v Vzhodni Evropi beležijo upad. Iz študije avstrijske akademije znanosti in dunajskega centra Wittgenstein je razvidno, da se je v Sloveniji število prebivalcev od leta 1990 do 2017 povečalo za približno tri odstotke.
V najnovejši izdaji Evropskega pregleda demografske statistike so znanstveniki raziskali podatke o prebivalstvu v Evropi od leta 1990 do 2017. Glavna dejavnika sta bila naravni prirast, to je razlika v številu rojstev in smrti, ter migracije, to je razlika v priseljevanju in odseljevanju.
Na Irskem največje povečanje števila prebivalcev
Največjo razliko v spremembi števila prebivalcev sta tako v zadnjih 17 letih zabeležili Irska, kjer se je število prebivalcev povečalo za kar 36 odstotkov, ter Bosna in Hercegovina, kjer je v primerjavi z letom 1990 zdaj 22 odstotkov manj ljudi.
Višji prirast so med drugim zabeležili še v Švici (26 odstotkov), na Norveškem (24 odstotkov), v Španiji (20 odstotkov) in Franciji (17 odstotkov). Od naštetih držav je bil malenkost višji prirast na račun rojstev zabeležen le v Franciji, drugod so za večje število ljudi odgovorni pretežno priseljenci.
Kot so zapisali v študiji, države v relativno bogatih regijah - Zahodna, Južna in Severna Evropa - še naprej beležijo porast števila prebivalcev, ki je v povprečju skupek naravnega prirasta in priseljevanja. Le nekatere države, med njimi Nemčija in Italija, so zabeležile negativni naravni prirast, a se je skupno število prebivalcev vseeno zvišalo na račun migracij.
Odseljevanje glavni razlog za manjše število prebivalcev
V drugih regijah - Srednja, Jugovzhodna in Vzhodna Evropa - se je število prebivalcev opazno znižalo. Kot ocenjujejo v študiji, je to kombinacija nižjega naravnega prirasta in odseljevanja. V BiH, Bolgariji, Latviji, Litvi in Moldaviji se je od leta 1990 število ljudi zmanjšalo za 19 odstotkov ali več. Glavni razlog za manjše število prebivalcev je odseljevanje, le v Rusiji imajo zaradi priseljencev predvsem iz nekdanjih držav Sovjetske zveze dandanes skoraj enako število ljudi kot pred 17 leti.
Sicer so le v nekaterih bogatejših državah v regiji, kot so zapisali v raziskavi, zabeležili manjši prirast prebivalstva. Med drugim so prirast zabeležili na Češkem, Slovaškem in v Sloveniji. Pri nas se je glede na podatke znanstvenikov število prebivalcev povečalo za tri odstotke, rahlo več zaradi priseljevanja kot naravnega prirasta.
V Sloveniji prvič negativni naravni prirast
V Sloveniji so lani po podatkih slovenskega statističnega urada prvič po 11 letih zabeležili negativni naravni prirast, saj je umrlo 268 oseb več, kot se jih je rodilo.
"Migracijski tokovi so v tem času postali gonilna sila za rastjo in padanjem prebivalstva v Evropi," je za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal demograf avstrijske akademije za znanost Tomas Sobotka. Pojasnil je še, da čeprav se odstotek rodnosti v Vzhodni Evropi bistveno ne razlikuje od zahodnih držav, delijo migracijski tokovi staro celino na dva dela.
