Srbija med Moskvo in Brusljem

Srbija se je znašla na seznamu držav, iz katerih bo Rusija od zdaj uvažala sadje in zelenjavo. V Srbiji so nemudoma ustanovili koordinacijski center v pomoč srbskim proizvajalcem hrane, ki bo nadzoroval izvoz. Organizirali so sestanke ministrstva, carine in največjih proizvajalcev, kako organizirati povečan izvoz. Po besedah Rasima Ljajića, srbskega ministra za kmetijstvo, bodo storili vse, da bi preprečili prepakiranje evropske zelenjave na srbskih tleh in izvoz te v Rusijo. Dejal je: "S tem bi si le škodovali."

Na sestanku so bili po poročanju Radia svobodna Evropa tudi člani ruske ambasade, ki so zadovoljni s srbskimi ukrepi in pričakujejo, da bodo tudi v prihodnje sledili predpisom ruske vlade.

Ostali bomo nevtralni! Srbija se je z zaostrovanjem rusko-evropskih odnosov znašla med dvema ognjema. Na eni strani je tradicionalni zaveznik Moskva, na drugi želja po približevanju Evropi. Srbija se trudi usklajevati želje obeh strani. Tako na primer ni uvedla sankcij proti Rusiji, podpira pa ozemeljsko celovitost Ukrajine, v zameno za kar Ukrajina Srbom zagotavlja, da nikoli ne bo priznala Kosova.

V Srbiji sicer sploh niso komentirali ruske zasedbe Krima. "Pravzaprav imamo svoje stališče, ki je nevtralnost," je za CNN razložil premier Aleksandar Vučić: "Spoštujemo ozemeljsko celovitost Ukrajine, vključno s Krimom kot delom države. Toda ne podpiramo sankcij proti Rusiji zaradi političnih, ekonomskih in zgodovinskih razlogov. Razmišljati pa moramo tudi o svoji gospodarski prihodnosti, zato ne bomo uvajali nikakršnih sankcij proti katerikoli državi."

Odvisni od ruskega plina Ne le da morajo misliti na svojo gospodarsko prihodnost, tudi na zimo morajo pomisliti. Srbija je skoraj popolnoma odvisna od ruskega plina, saj ta zagotavlja 80 odstotkov vseh potrebnih energentov v Srbiji. Kakršnekoli ovire pri distribuciji plina bi lahko pozimi pomenile katastrofo. "Če bi Srbija uvedla sankcije proti Rusiji, bi bilo pozimi mrzlo," je za Pink TV dejal politolog Predrag Simić.

S plinom pa je povezan tudi velik investicijski projekt, ki ga pričakuje Srbija: Južni tok. A ta je zaradi spora že prestavljen v nedoločeno prihodnost, kar je edina gospodarska škoda, ki jo je ta hip Srbija doživela zaradi rusko-evropskih zapletov.

Rusi obljubljajo denar Zdi se, da Beograd resno računa na članstvo v Evropski skupnosti in se zaveda, da Bruselj spremlja vsako njegovo potezo. Po drugi strani se v Srbiji zavedajo tudi, da je članstvo še nedorečeno in da bodo še nekaj let močno odvisni od ruskega prijateljstva.

Rusija tudi v primeru Srbije uporablja taktiko gospodarskega zastraševanja, tako kot pri drugih državah svoje interesne cone, ki se obračajo proti Evropi.

Tako je vodja ruske federalne agencije za vlaganja v tujini Konstantin Kosačev v intervjuju za Politiko Srbijo opozoril, da se bo z vstopom v Evropo odrekla nacionalni identiteti in gospodarskim interesom: "Če Srbija ostane z Rusijo, obljubljam dokončanje Južnega toka, večje možnosti izvoza srbskih izdelkov na ruski trg in več neposrednih investicij v vrednosti petih milijard dolarjev."

Kosovo ni Krim Srbska navidezna nevtralnost pa ima svoje korenine tudi v vprašanju Kosova. Srbija ga ni priznala, prav tako ne Rusija, ki ima v Združenih narodih pravico veta. Zdaj se tako Vladimir Putin kot ruski separatisti v primeru Krima in vzhodne Ukrajine sklicujejo na primer Kosova, češ da imajo pravico do odcepitve. "S tem, ko je veliko držav priznalo Kosovo, je bila porušena srbska integriteta. V primeru ukrajinske krize pa imajo zahodne države nenadoma drugačno stališče in se sklicujejo na mednarodno pravo," je novinarjem Dutsche Welle dejala urednica Politike Liljana Smajlović: "V tem ne vidim skupne trdne zunanje politike Evropske skupnosti in ni razloga, da bi Srbija, ki ni članica EU, v primeru ukrajinske krize sledila Bruslju."

V medijih se pojavljajo tudi špekulacije, da naj bi Evropa v pristopnih pogovorih za članstvo pritisnila na Srbijo, naj izbere stran. "Pomanjkanje jasnega stališča do Ukrajine in Rusije se mi zdi le še ena situacija, v kateri bo Srbija na napačni strani zgodovine," meni Jelena Milić, direktorica Centra za evroatlantske študije.

Kako nevtralni so, kažejo tudi informacije, da se srbski prostovoljci borijo tako na ukrajinski kot proruski strani. Srbski politiki menijo, da bodo prav s politiko nevtralnosti in iskanja ravnotežja med obema stranema pisali zgodovino kot dejavnik stabilnosti v regiji, z evropskim potnim listom in ruskim denarjem v žepu.