Špansko vrhovno sodišče je 56-letnega sodnika Baltasarja Garzona spoznalo za krivega nezakonitega prisluškovanja telefonskim pogovorom med osumljenimi korupcije in njihovimi odvetniki.
Garzon v skladu z razsodbo sodišča enajst let ne bo smel opravljati svojega poklica, obsodba pa dejansko končuje njegovo sodniško kariero.
Sodnik je presegel svoje pristojnosti
Garzon je po oceni sodišča presegel svoje pristojnosti, ko je odredil prisluškovanje v okviru preiskave o sumu korupcije v vrstah španske konservativne Ljudske stranke leta 2008. Predmet preiskave je bila mreža podjetnikov, ki naj bi med drugim podkupovala člane omenjene stranke v zameno za ugodne pogodbe z lokalnimi oblastmi v Madridu in Valencii.
Prisluškovanje v zaporih dovoljeno le, ko gre za teroristične osumljence
Garzon je kot sodnik dovolil prisluškovanje pogovorom treh obtoženih z njihovimi odvetniki v zaporu. Španska zakonodaja prisluškovanje v zaporih dovoljuje, ko gre za teroristične osumljence, za ostale primere pa je malce nejasna, saj pravi, da lahko sodnik prisluškovanje odredi, če meni, da bo to prineslo pomembne dokaze.
"Moja vest je čista"
Proti Garzonu se je v sredo končalo sojenje v še enem postopku zaradi njegove domnevne prekoračitve pooblastil, in sicer med preiskovanjem zločinov iz obdobja med špansko državljansko vojno (1936-1939) in Francovo diktaturo (1939-1975). "Moja vest je čista, saj sem sprejemal odločitve, za katere sem menil, da so v skladu z zakonom, ... da bi preučil množične zločine, povezane z izginotjem ljudi," je v zaključnem pričanju pred vrhovnim sodiščem v Madridu poudaril Garzon. Njegovi odvetniki menijo, da sta oba procesa politično motivirana, saj naj bi mu nasprotniki poskušali preprečiti nadaljnje preiskovanje zločinov iz časa državljanske vojne in Francove oblasti.
Kljub amnestiji se je odločil za preiskavo
Za te zločine so v Španiji leta 1977 razglasili amnestijo. A Garzon se je leta 2008 kljub temu odločil za preiskavo, pri tem pa trčil ob ostro nasprotovanje konservativnih politikov in nekaterih pravnikov ter se nazadnje sam znašel na zatožni klopi.
Postopek se je začel 24. januarja, tedaj pa sta tako obramba kot tožilstvo zahtevala njegovo opustitev. Obramba je poudarila, da obtožbo podpirata le dve organizaciji skrajne desnice, njene argumente pa je podprlo tudi tožilstvo. V Španiji namreč obstaja institut ljudske obtožbe, ki vsakemu državljanu omogoča sprožitev postopka proti drugemu, čeprav ga prekršek neposredno ne zadeva. Sodišče je zavrnilo opustitev postopka.
Leta 1998 zahteval izročitev čilskega diktatorja Pinocheta
Garzon je v mednarodni javnosti postal znan, ko je leta 1998 zahteval izročitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta.
4
