Torek, 25. 10. 2022, 6.27
2 leti
Odjeknile so nove eksplozije, svarijo pred zračnimi napadi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
101
244. dan ruske invazije na Ukrajino. V regiji Dnjepropetrovsk so odjeknile eksplozije, poroča ukrajinski portal Strana.ua. Navajajo tudi, da je v regijah Dnjepropetrovsk, Harkov in Mikolajiv napovedana nevarnost zračnih napadov.
Russian cruise missile hit a target in Dnipropetrovsk. Possibly military supply storages pic.twitter.com/VZoyHL7IpJ
— LogKa (@LogKa11) October 25, 2022
21.47 Eksplozije v regiji Dnjepropetrovsk
21.14 Ukrajinska vojska: Ubili smo 30 ruskih vojakov, več kot sto jih je ostalo pod ruševinami
19.52 Putin je vlado pozval, naj pospeši proizvodnjo vojaške opreme
19.06 Okupirano Zaporožje dobiva prorusko teritorialno obrambo
17.00 Krimska platforma Rusijo pozvala, naj se umakne iz Ukrajine
15.59 Ukrajinski uradnik: Ukrajinske sile so uničile bazo čečenskih vojakov
15.21 Klakočar Zupančičeva v Zagrebu opozorila, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo
15.18 Šef ukrajinske obveščevalne službe: Človek iz Kremlja želi zamenjati Putina
15.04 Finski seizmologi so v ruskih vodah zaznali pet eksplozij
14.34 Zelenski: Še naprej bomo krepili strateško partnerstvo z Združenim kraljestvom
14.28 Sedem ubitih v ruskih napadih na Doneck
12.40 Zračni alarm v Kijevu, Ukrajinci trdijo: Rusija je iz Belorusije poslala deset brezpilotnih letal kamikaz
11.27 Pelosijeva v Zagrebu: ZDA bodo Ukrajini stale ob strani do konca
10.38 Na konferenci v Berlinu pozivi k takojšnjemu začetku obnove Ukrajine
10.07 V zasedenem Melitopolu eksplodiral avtomobil
8.13 Rusija svet o ukrajinski "umazani bombi" prepričuje s fotografijo iz Slovenije
7.45 IAEA bo na zahtevo Ukrajine pregledala dve jedrski lokaciji
6.20 Mobilizirani ruski vojaki: Ne vemo, kje smo, rove kopljemo z rokami
21.47 Eksplozije v regiji Dnjepropetrovsk
V regiji Dnjepropetrovsk so odjeknile eksplozije, poroča ukrajinski portal Strana.ua. Navajajo tudi, da je v regijah Dnjepropetrovsk, Harkov in Mikolajiv napovedana nevarnost zračnih napadov.
Na družbenih omrežjih so bili objavljeni posnetki. Uradnih informacij o dogodku še ni.
21.14 Ukrajinska vojska: Ubili smo 30 ruskih vojakov, več kot sto jih je ostalo pod ruševinami
Generalštab oboroženih sil Ukrajine je sporočil, da so ukrajinske sile po napadu v vasi Kairi v regiji Herson ubile 30 ruskih vojakov, več kot sto pa jih pustile pod ruševinami.
"Po zadnjih informacijah so obrambne sile Ukrajine ubile približno 30 napadalcev, več kot sto sovražnih vojakov pa je ostalo pod ruševinami zaradi točkovnih topniških napadov v vasi Kairi v regiji Herson."
19.52 Putin je vlado pozval, naj pospeši proizvodnjo vojaške opreme
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da so novi varnostni izzivi, s katerimi se spopada "posebna vojaška operacija" v Ukrajini, "resni in pomembni". Vlado je pozval, naj pospeši odločanje in proizvodnjo vojaške opreme.
"Zdaj se spopadamo tudi s potrebo po pospešitvi reševanja vprašanj, povezanih z izvajanjem posebne vojaške operacije in bojem proti omejitvam na gospodarskem področju, s katerimi smo se srečali," je dejal Putin.
"Če se bo operacija nadaljevala v okviru standardnih birokratskih postopkov, ne bo nobenega rezultata," je dejal. Putin je še poudaril, da mora biti oprema ruskih vojakov "učinkovita in sodobna".
Dejal je, da operacija v Ukrajini ne more temeljiti le na predhodno uveljavljenih standardih, saj bi lahko bili zastareli, in dodal, da bi se morala osredotočiti na "resnične razmere, resnične potrebe".
Ruski premier Mihail Mišustin je na srečanju dejal, da je treba povečati proizvodnjo oblačil in zaščitne opreme za mobilizirane vojake.
19.06 Okupirano Zaporožje dobiva prorusko teritorialno obrambo
Oblasti v okupirani ukrajinski regiji Zaporožje po vzoru regije Herson oblikujejo teritorialno obrambo, je napovedal tamkajšnji proruski guverner Jevgenij Balicki. Naloga pripadnikov teh enot bo varovanje infrastrukture, po potrebi pa bodo tudi poslani na fronto, poročajo ruske tiskovne agencije.
Nekatere takšne skupine so bile po navedbah Balickega že oblikovane in vključene v obrambne sile regije Zaporožje, še navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Podobne enote so separatistične oblasti v ponedeljek predstavile tudi v sosednji regiji Herson, ki je prav tako pod delnim nadzorom ruskih sil.
V ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki so pod delnim ruskim nadzorom in ki jih je Moskva pretekli mesec enostransko priključila k Rusiji, je prejšnji teden začelo veljati vojno stanje, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin.
Z vojnim stanjem so oblasti dobile dodatna pooblastila za zagotavljanje varnosti, med drugim strožje varnostne preglede ter omejitve gibanja. Uvedba vojnega stanja po ruski zakonodaji sicer med drugim omogoča krepitev oboroženih sil, uvedbo policijske ure, omejitve gibanja, cenzuro in pridržanje tujih državljanov.
Regija Zaporožje, kjer ruske sile v primerjavi s preostalimi tremi ne nadzorujejo istoimenske regionalne prestolnice, se je izognila najhujšemu bojevanju od začetka ruske invazije. Kljub temu je pozornost svetovne javnosti zadnje mesece usmerjena v to regijo, saj je tam največja evropska jedrska elektrarna.
Glede te je stalni ruski predstavnik pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) Mihail Uljanov dejal, da Rusija načelno podpira predlog generalnega direktorja IAEA Rafaela Grossija za vzpostavitev varnega območja okoli elektrarne, je danes poročala ruska tiskovna agencija Tass.
Kot je za televizijsko postajo Rusija24 dejal Uljanov, gre za "racionalno idejo" Grossija, ki bi prepovedala obstreljevanje območja elektrarne in uporabo topništva na območju elektrarne. Pri tem je sicer omenil določena vprašanja, ki bi jih še morali uskladiti, kot so obseg takšnega varnega območja in kdo bi sploh nadzoroval uresničevanje dogovora.
18.35 Putin: Treba je pospešiti odločanje o Ukrajini
Vladimir Putin je spregovoril na prvi seji novega koordinacijskega sveta za vodenje dela vlade.
Dejal je, da mora država "pospešiti sprejemanje odločitev" glede vojaške akcije v Ukrajini.
17.00 Krimska platforma Rusijo pozvala, naj se umakne iz Ukrajine
Udeleženci vrha prve parlamentarne Krimske platforme v Zagrebu so danes v skupni deklaraciji potrdili, da spoštujejo mednarodno priznane meje Ukrajine, ter obsodili nezakonite aneksije in Rusiji poslali sporočilo, naj se umakne iz Ukrajine in konča vojno, je po koncu vrha sporočil predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković.
Jandroković je poudaril, da skupna izjava daje jasno podporo ukrajinskemu narodu in državi. "Jasno je tudi sporočilo agresorju, da se civilizirani svet ne bo utrudil, da bomo stali ob Ukrajini, dokler ne bodo osvobodili zadnjega centimetra ozemlja," je dodal.
Predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk je poudaril zgodovinski pomen vrha. "Potem ko bomo analizirali rezultate vrha, bomo lahko rekli, da je bilo to edinstveno srečanje. Ne samo zato, ker smo veliko govorili o Ukrajini, ampak zato, ker smo se pogovarjali o pomembnih vprašanjih in sklenili, da smo na isti strani, še posebej ko govorimo o Ukrajini," je poudaril.
Stefančuk je poleg plenarnega srečanja izpostavil številne dvostranske sestanke. "Pokazali smo, da nismo samo kolegi, ampak prijatelji, ki delijo iste skupne cilje. Tistim državam, ki so na drugi strani zgodovine, želim reči: Poglejte nas, to je podpora, prijateljstvo, civilizacija, mir. Ukrajina bo obstala in uspelo ji bo," je napovedal.
Na vrhu prve parlamentarne Krimske platforme je sodelovalo skupno 53 mednarodnih organizacij in držav. Poleg Jandrokovića, Stefančuka, predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi ter hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je sodeloval prek videopovezave, se ga je udeležilo 23 predsednikov parlamentov ter predstavniki petih parlamentarnih skupščin mednarodnih ustanov.
Krimska platforma je posvetovalni in koordinacijski forum, ki so ga na pobudo Zelenskega ustanovili avgusta lani z namenom opozarjanja mednarodne skupnosti na nezakonito rusko priključitev Krima, iskanja načinov za ublažitev njenih posledic ter kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje.
Oba dosedanja vrha sta potekala na ravni vlad in predsednikov držav, z vrhom v Zagrebu pa so vzpostavili tudi parlamentarno obliko Krimske platforme.
15.59 Ukrajinski uradnik: Ukrajinske sile so uničile bazo čečenskih vojakov
Serhij Klan, član regionalnega sveta Herson, je v pogovoru za ukrajinsko televizijo povedal, da so ukrajinske sile uničile bazo kadirovcev, čečenskih militantov. Dogodek se je po njegovih trditvah zgodil na levem bregu reke Dneper v regiji Herson.
"Čečenski vojaki so prestopili na levi breg. Sinoči so njihovo bazo uničile ukrajinske sile," je dejal.
"Po zaslugi TikToka so svojo lokacijo odkrili sami. Naše sile so morale le zadeti tarčo," je dodal Klan.
Ukrinform poroča, da je bilo ubitih 40 "kadirovcev", plačancev čečenskega voditelja Ramzana Kadirova, 60 jih je bilo huje ranjenih.
15.21 Klakočar Zupančičeva v Zagrebu opozorila, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo
Evropski državljani morajo spoznati, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo in vsako drugo demokratično državo, je na parlamentarnem vrhu Krimske platforme v Zagrebu danes poudarila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Vodja krimskih Tatarov Refat Čubarov pa je opozoril, da je nadaljnjo agresijo Rusije mogoče zaustaviti le z osvoboditvijo Krima.
"Močno verjamem v pomen parlamentarne diplomacije in odprt dialog med parlamenti. Dialog je ključni dejavnik pri vzdrževanju enotnosti na vseh ravneh. Odgovor Evropske unije na rusko agresijo je pokazatelj resničnega vodstva v mednarodni skupnosti, njen enotni odziv na agresijo pa je presenetil številne," je dejala Klakočar Zupančičeva.
Predsednica državnega zbora je obenem izrekla sožalje vsem, ki so zaradi vojne izgubili družino, prijatelje in znance, ter izrazila občudovanje ukrajinskega vodstva, naroda in njihovega poguma. "Ostajam brez besed, ko pomislim na grozote, ki se dogajajo v Evropi v 21. stoletju, in grozljive razmere, ki prizadenejo najobčutljivejše, posebno otroke," je izjavila, a opozorila, da so na vidiku še težji časi.
"Zadovoljna sem, da sta Evropa in svet pokazala takšno solidarnost z ukrajinskim narodom, kar je dokaz, da človeštvo ne pozna meja," je dejala in pri tem opozorila na pomen podpore evropskih državljanov pri skupnem odgovoru mednarodne skupnosti.
"Mi lahko pomagamo svojim državljanom, da spoznajo, da Ukrajina krvavi tudi za Evropo kot za vsako drugo državo, ki je posvečena demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic (...) Stalno je treba govoriti tako o kršenju človekovih pravic in gospodarskih ter ekoloških posledicah vojne v Ukrajini kot sankcijah proti Rusiji," je pojasnila.
Prvega parlamentarnega vrha Krimske platforme se je poleg predstavnikov parlamentov udeležil tudi vodja krimskih Tatarov Refat Čubarov, ki je poudaril, da bosta samo ukrajinska zmaga in osvoboditev Krima zaustavili nadaljnje načrte Moskve.
Vodja krimskih Tatarov je dejal, da se je Moskva po nezakoniti priključitvi Krima leta 2014 odločila ta polotok spremeniti v vojaško trdnjavo, iz katere lahko izvaja nadaljnjo agresijo na "svobodne ljudi po svetu".
Da bi Rusija okrepila svoj položaj, se je po besedah Čubarova odločila za preganjanje avtohtonega tatarskega prebivalstva in etničnih Ukrajincev, ki so ostali zvesti Kijevu, obenem pa je na Krimu vse več Rusov, da bi dosegli etnično prevlado. Čabarov je menil, da Putin tako želi nadaljevati "satanski" načrt sovjetskega diktatorja Josipa Stalina proti Tatarom.
Pomen Tatarov za Turčijo in spoštovanje njihovih pravic je na konferenci poudaril tudi predsednik turškega parlamenta Mustafa Sentop.
Tatari so turški narod, ki pomeni od 13 do 15 odstotkov prebivalstva Krima. Iz zgodovinskih razlogov niso naklonjeni Rusiji. Leta 1944 je Rusija pod vodstvom Stalina v današnji Uzbekistan izgnala približno 200 tisoč krimskih Tatarov, ki so jih obtožili sodelovanja z Nemci.
Številni Tatari so leta 2014 tudi bojkotirali referendum o ruski priključitvi polotoka Krim.
Na današnjem vrhu Krimske platforme sodeluje 42 parlamentarnih delegacij iz 32 držav ter predstavniki petih parlamentarnih skupščin mednarodnih ustanov: Evropskega parlamenta, Sveta Evrope, Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje (Ovse), Interparlamentarne unije in Nata. Plenarni razpravi bo sledilo sprejetje skupne deklaracije.
15.18 Šef ukrajinske obveščevalne službe: Človek iz Kremlja želi zamenjati Putina
Šef ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov je dal zanimiv intervju za ukrajinski portal Ukrajinska pravda.
V intervjuju so ga vprašali o boju za oblast v Kremlju, ki naj bi potekal v ozadju ruske težavne invazije na Ukrajino.
Ko je govoril o mogočih naslednikih Vladimirja Putina, je dejal, da nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev "nima možnosti".
Pravi, da ima Dmitrij Patrušev, sin nekdanjega šefa FSB Nikolaja Patruševa, "hipotetično možnost, da prevzame predsedniški položaj".
Je pa Budanov namigoval, da želi Putina zamenjati Sergej Kirijenko, ki ga imajo mnogi za arhitekta kremeljske politike priključitve ukrajinskih ozemelj. Vendar je poudaril, da prvi namestnik vodje kabineta Kremlja in nekdanji premier verjetno ne bo poskušal s silo odstaviti zdajšnjega voditelja.
"Kirijenko se vidi v fotelju. Vidi se kot naslednik v bolj ali manj mirnem prenosu oblasti," je dejal.
15.04 Finski seizmologi so v ruskih vodah zaznali pet eksplozij
Finski seizmologi so prejšnji teden zaznali pet podvodnih eksplozij v ruskih vodah v Baltskem morju, je v torek sporočil seizmološki inštitut univerze v Helsinkih.
"Zaznali smo pet eksplozij, največjo z magnitudo 1,8 in najmanjšo z magnitudo 1,3," je povedal direktor inštituta Timo Tiira.
Poročali so o štirih eksplozijah v četrtek in eni v petek v ruskih teritorialnih vodah v Finskem zalivu, je dejal ter dodal, da je jasno, da je šlo za eksplozije, ne za seizmično dejavnost.
Ni znano, kaj jih je povzročilo, so pa podobne eksplozije zaznali med prejšnjimi pomorskimi vajami in čiščenjem starih min z morskega dna, je dejal.
"Eksplozije na istem območju smo zaznali že prej, vendar ne zelo pogosto, ne vsako leto," je dejal.
Rusko obrambno ministrstvo se ni odzvalo na prošnjo za komentar.
14.34 Zelenski: Še naprej bomo krepili strateško partnerstvo z Združenim kraljestvom
Ukrajinski predsednik je dejal, da je "pripravljen nadaljevati krepitev strateškega partnerstva" z Združenim kraljestvom, Rishi Sunak pa je menil, da je "strašno vojno treba uspešno pripeljati do konca".
Novi premier je v govoru dvakrat omenil rusko invazijo na Ukrajino in dejal: "Putinova vojna v Ukrajini je destabilizirala energetske trge in dobavne verige po vsem svetu."
Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo Sunak "premagal vse izzive, s katerimi se danes spoprijemata britanska družba in ves svet".
14.28 Sedem ubitih v ruskih napadih na Doneck
Včeraj je bilo v 15 ruskih napadih na osem naselij v regiji Doneck ubitih sedem civilistov, trije pa so bili ranjeni, so sporočile ukrajinske oblasti.
Associated Press poroča, da so se napadi zgodili, ko so ruske sile izvajale ofenzivo proti strateško lociranima mestoma Bahmut in Avdiivka v ukrajinskem industrijskem središču Donbasa. Ukrajinska policija je sporočila, da je bilo v napadih uničenih 19 stanovanjskih zgradb in daljnovod.
12.40 Zračni alarm v Kijevu, Ukrajinci trdijo: Rusija je iz Belorusije poslala deset brezpilotnih letal kamikaz
⚡️Media: Russia launches 10 Iranian-made Shahed-136 drones from Belarus.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) October 25, 2022
Ukrainska Pravda cited intelligence sources. An air raid alert was announced in Kyiv and Kyiv Oblast. Social network users reported that Shahed-136 drones had been seen in Kyiv and Chernihiv oblasts.
Ukrajinsko pravosodje je ob sklicevanju na obveščevalne vire sporočilo, da je Rusija iz smeri Belorusije izstrelila deset brezpilotnih letal shahed-136. V Kijevu in kijevski regiji je bil izdan zračni alarm, poroča Kyiv Independent.
Ljudje so na družbenih omrežjih poročali, da so v Kijevu in Černigovski regiji opazili brezpilotna letala kamikaze.
11.27 Pelosijeva v Zagrebu: ZDA bodo Ukrajini stale ob strani do konca
Krim je Ukrajina, prav tako pa tudi druga območja, ki jih je okupirala Rusija, so na prvem parlamentarnem vrhu Krimske platforme v Zagrebu danes sporočili hrvaški premier Andrej Plenković, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Napovedali so boj do končne zmage Ukrajine.
"Zbrali smo se, da bi posredovali tri sporočila. Prvo je, da jasno in glasno rečemo, da je Krim Ukrajina, da sta Doneck in Lugansk Ukrajina, da so vsa okupirana območja Ukrajina ter da podpiramo Ukrajino pri uresničevanju njene ozemeljske celovitosti. Drugo je podpora parlamentov držav, ki so zbrani tu, ukrajinskemu parlamentu, tretje pa, da izrazimo močno podporo svetovnemu redu, ki temelji na mednarodnem pravu," je ob začetku vrha Krimske platforme poudaril Plenković.
Nezakonita aneksija Krima leta 2014 je bila po njegovih besedah napoved Rusije, kaj bo sledilo, Krimska platforma pa je odgovor demokratičnega sveta, da nikoli ne bo privolil v njene cilje.
Hrvaški premier je še spomnil, da je Hrvaška vedno podpirala Ukrajino, tokratno srečanje pa je samo še en izraz te podpore. "Ne biti na strani Ukrajine pomeni izdajo vseh načel, na katerih temelji demokratični svet. Biti na strani Ukrajine pomeni biti na pravi strani," je dodal ter izrazil zadovoljstvo s tem, da Evropa in svet nista ponovila napake izpred 30 let, ko Hrvaška ni bila deležna takšnega izraza solidarnosti, kot ga je Ukrajina danes.
Da je Krim Ukrajina, je bilo tudi glavno sporočilo Pelosijeve. "Rusija krši človekove pravice v Ukrajini, to je napad na samo demokracijo," je bila jasna. Opozorila je, da brutalni napadi, ubijanje civilistov, posilstva in napadi na energetsko infrastrukturo niso humano vedenje. "Vse to so vojni zločini in ukrajinskemu narodu obljubljamo, da bomo stali ob njem," je napovedala.
Da je Krim Ukrajina, je bilo tudi glavno sporočilo Pelosijeve.
Pelosijeva je za konec poudarila pomembnost sankcij, "ker je na kocki sama demokracija", in zagotovila, da bodo ZDA stale ob Ukrajini do konca.
Zelenski je udeležence Krimske platforme spomnil, da se je vse začelo leta 2014 "z noro agresijo na Krimu". "Osem let pozneje vsi trpijo in izgubljajo zaradi te agresije," je dejal ter dodal, da je svet po okupaciji Krima postal okrutnejši prostor, kjer Rusija lahko povzroči lakoto. "Prepovedali so svobodno plovbo, Rusija pa ruši tudi stabilnost na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, ker je Krim strateška utrdba. Svet je danes postal žrtev izsiljevanja Rusije," je opozoril.
Poudaril je, da bo svet začutil, da se je vojna končala, šele ko bo Krim osvobojen. "Rusija trdi, da je Krim njen od leta 2014, mi pa smo tu zdaj, da pokažemo, da je okupacija Krima začasna. Ukrajinska zastava bo spet plapolala na Krimu," je napovedal.
Zelenski je mednarodno skupnost spomnil, da Ukrajina danes potrebuje vojaško in finančno podporo ter sankcije proti Rusiji, njeno pomoč pa bo potrebovala tudi po koncu vojne. "Naše sodelovanje se mora nadaljevati, ko si povrnemo ozemeljsko celovitost," je dejal ter pojasnil, da bo Ukrajina potrebovala izkušnje pri zagotavljanju varnosti, infrastrukture in socialne varnosti.
Konferenco sta sicer odprla predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković in predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk.
Na vrhu Krimske platforme sodeluje skupno 53 mednarodnih organizacij in držav. Med 42 delegacijami iz 32 držav je tudi slovenska, ki jo zastopa predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Parlamentarni vrh se bo nadaljeval s plenarno razpravo predsednikov parlamentov, ki se osredotoča na mogoče vidike uresničevanja zavez na petih prednostnih področjih glede Krima. To so politika nepriznavanja ruske zasedbe, sankcije, človekove pravice, varnost in svoboda plovbe ter ekonomske in okoljske posledice okupacije Krima. Plenarni razpravi bo sledilo sprejetje skupne deklaracije.
Krimska platforma je posvetovalni in koordinacijski forum, ki so ga na pobudo Zelenskega ustanovili avgusta lani z namenom opozarjanja mednarodne skupnosti na nezakonito rusko priključitev Krima, da bi iskali načine za ublažitev njenih posledic ter kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje. Vrh je, v virtualni obliki, ponovno potekal avgusta letos. Oba vrha sta do zdaj potekala na ravni vlad in predsednikov držav, z vrhom v Zagrebu pa vzpostavljajo tudi parlamentarno obliko Krimske platforme.
10.38 Na konferenci v Berlinu pozivi k takojšnjemu začetku obnove Ukrajine
Na konferenci o povojni obnovi Ukrajine v Berlinu se danes vrstijo pozivi, da se mora ta obnova začeti nemudoma, pri njej pa naj sodeluje čim več držav in organizacij. Med drugim je k temu pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je obenem zaprosil za pokritje proračunskega primanjkljaja v višini 38 milijard dolarjev.
"Gre za nič manj kot oblikovanje novega Marshallovega načrta za 21. stoletje - generacijsko nalogo, ki se mora začeti zdaj," je ob odprtju mednarodne konference dejal Scholz. Presodil je, da je obnova Ukrajine izziv za več generacij, a obenem ponuja tudi možnost za posodobitev njene infrastrukture.
Naloga bo terjala "združene moči celotne mednarodne skupnosti, a če nam uspe, je obenem priložnost za generacije, ki prihajajo", je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na istem dogodku razsežnost uničenja v Ukrajini označila za pretresljivo. Uničenih je na tisoče šol, mostov, ulic, tovarn in železnic, številnim Ukrajincem pa je treba zagotoviti, da bodo zimo preživeli na toplem, je dejala.
Svetovna banka vrednost škode ocenjuje na 350 milijard evrov. "To je zagotovo več, kot lahko zagotovi ena država ali ena zveza," je dejala ter pozvala k sodelovanju čim večjega števila držav in organizacij.
Ukrajinski predsednik je zbrane na konferenci nagovoril preko videopovezave. Mednarodne donatorje je pozval, naj pokrijejo proračunski primanjkljaj njegove države za leto 2023, ki znaša 38 milijard dolarjev. "Za Ukrajino je to zelo velika vsota denarja," je dejal in dodal, da je pomoč pri pokritju tega zneska nujna, da bi se lahko Ukrajina postavila nazaj na noge.
Sicer je kot najnujnejše izpostavil investicije v bolnišnice, šole, prometne povezave in drugo bistveno infrastrukturo. Spomnil je tudi, da so ruski raketni napadi uničili tretjino energetske infrastrukture v državi. Tega dela obnove po njegovih besedah ni mogoče preložiti na čas po vojni, za to Ukrajine denar potrebuje zdaj.
K temu, da se mora obnova od vojne razdejane države začeti takoj, čeprav še vedno potekajo spopadi, je še pred začetkom konference pozval tudi ukrajinski minister za skupnosti in ozemlja Oleksij Černišov. "Naš sistem storitev, energije, namestitev mora biti pripravljen za zimo, ki prihaja zelo kmalu in ki trenutno predstavlja izziv," je dejal za nemško tiskovno agencijo dpa.
10.07 V zasedenem Melitopolu eksplodiral avtomobil
V eksploziji avtomobila je bilo v bližini zasedenih pisarn kanala ZaTV v Melitopolu ranjenih najmanj pet ljudi, med njimi nekaj zaposlenih v podjetju, so povedali uradniki.
ZaTv je ruski propagandni kanal, ki je 1. avgusta začel oddajati v okupiranih delih Zaporožja. Ni še jasno, ali je bila eksplozija naključna ali namerna oziroma ali je kdo prevzel odgovornost za incident.
A car exploded near the office of a #Zaporizhzhia TV company in occupied #Melitopol. pic.twitter.com/cuSNR1BdNB
— NEXTA (@nexta_tv) October 25, 2022
Ruski uradnik v okupiranem Zaporožju Vladimir Rogov naj bi ruskim državnim medijem povedal, da je napad z avtomobilom bombo v bližini pisarn ruskega propagandnega kanala ZaTV v Melitopolu "teroristični napad z improvizirano eksplozivno napravo".
Na Telegramu je zapisal, da je bila sila eksplozije enaka eksploziji dveh kilogramov TNT.
8.13 Rusija svet o ukrajinski "umazani bombi" prepričuje s fotografijo iz Slovenije
Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je na Twitterju objavilo domnevne informacije ruskega obrambnega ministrstva, da sta dve organizaciji v Ukrajini dobili navodila za izdelavo jedrske bombe:
💬 Russian Defence Ministry: According to the information at hand, two organisations of Ukraine have been ❗ directly ordered to create the so-called #dirtybomb.
— MFA Russia 🇷🇺 (@mfa_russia) October 24, 2022
☢️ The works are at their concluding stage. pic.twitter.com/7mxxCpWSWK
Fotografijo, ki prikazuje radioaktivne odpadke, so Rusi sicer izmaknili Sloveniji. Jasno je namreč razvidno, da so napisi na vrečkah v slovenščini, ista fotografija pa je bila tudi večkrat uporabljena v slovenskem gradivu o radioaktivnih odpadkih, na primer v predstavitvi Agencije Arao o ravnanju z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev iz maja 2010.
7.45 IAEA bo na zahtevo Ukrajine pregledala dve jedrski lokaciji
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) bo na zahtevo Kijeva v kratkem pregledala dve jedrski lokaciji v Ukrajini, je sporočil generalni direktor agencije Rafael Grossi. Inšpektorji bodo v luči nedavnih ruskih obtožb, da Kijev pripravlja umazano bombo, na lokacijah preverili morebitne neprijavljene jedrske dejavnosti.
Kot je dejal Grossi, je IAEA od Ukrajine prejela pisno prošnjo za pregled dveh neimenovanih jedrskih lokacij. Obe sta v preteklosti že bili pod nadzorom IAEA, inšpektorji pa so ju redno obiskovali.
"IAEA je pred enim mesecem pregledala eno od teh lokacij in vse naše ugotovitve so bile skladne z ukrajinskimi izjavami o nadzornih ukrepih," je dejal Grossi in pojasnil, da na omenjeni lokaciji nazadnje niso našli nobenih neprijavljenih jedrskih dejavnosti ali materiala.
Inšpektorji bodo lokaciji obiskali v prihodnjih dneh, je še napovedal Grossi, ne da bi navedel podrobnosti. Povedal je le, da gre za objekta, ki ju je v okviru svojih obtožb Ukrajine, da ta pripravlja t. i. umazano bombo, omenila Rusija, navaja dpa.
Umazana bomba je izraz, s katerim se označuje konvencionalno orožje, ki nosi jedrski material. Običajno je sestavljena iz razstreliva in radioaktivnega materiala, ki je lahko v obliki majhnih kroglic ali prahu. Namen je razširitev jedrskega materiala, zaradi česar je nevarna predvsem za civiliste.
6.20 Mobilizirani ruski vojaki: Ne vemo, kje smo, rove kopljemo z rokami
Vojaki, ki pravijo, da prihajajo iz Krasnodara na jugu Rusije, trdijo, da so jih po mesecu dni prevoza med različnimi lokacijami odvrgli "nekje na poljih Ukrajine" brez radia, streliva in zdravil. Pravijo, da sploh ne vedo, kje so, poroča Telegraph.
2/ Rough transcript/translation (with thanks to @altryne):
— ChrisO (@ChrisO_wiki) October 21, 2022
Dear our, so to speak, the authorities of the Russian Federation, the so-called Ministry of Defence, we are mobilised from the Krasnodar Territory. pic.twitter.com/lkMzyWpiAO
Dodali so, da živijo v luknjah, izkopanih z golimi rokami, in v njih spijo pri izjemno nizkih temperaturah. "Dva človeka sta tako bolna, da sta hospitalizirana," trdijo možje. Povedali so tudi, da so morale družine plačevati celo vojaške uniforme, zato so morali "kopati luknje z golimi rokami, ker niso imeli lopat".
"Ni lopate, ničesar. Živimo na polju. Prinesejo nam hrano, dvakrat dnevno. Kurimo ogenj, sekamo drevesa in kopljemo. Dali so nam kalašnikovke in bajonete. Vsi smo bolni, a tu ni medicinske pomoči," je povedal eden izmed njih.
101