Predsednika vlad sta to storila v odzivu na odločitev Nemčije, da bo do leta 2020 zaprla vse jedrske elektrarne. Radičova je še dejala, da je za Slovaško edina rešitev energetska mešanica, Pahor pa je opozoril na varnost.
"Tragedija v Fukušimi je spremenila občutljivost ljudi"
Slovenija z jedrsko elektrarno v Krškem po besedah Pahorja zadosti tretjino svojih potreb po energiji. Premier je na novinarski konferenci po pogovorih s slovaško kolegico v Ljubljani še dejal, da je tragedija v Fukušimi spremenila občutljivost ljudi glede varnosti jedrske energije.
"Varnost je na prvem mestu tudi ko gre za odločitev glede gradnje drugega bloka Neka," je zagotovil slovenski premier. "Ne znam si predstavljati, da bi ob najvišji stopnji varnosti, ki jo zagotavlja Nek, Slovenija ne pridobivala energije iz Krškega zaradi bojazni ljudi pred jedrsko katastrofo, hkrati pa bi uvažala električno energijo iz jedrskih elektrarn v sosednjih državah," je dejal.
"Nevzdržno bi bilo, če bi se nekatere države odpovedovale jedrski energiji"
Po njegovem gre za vprašanje, ki zadeva energetsko politiko celotne EU. Premier je menil, da bi bilo nevzdržno, če bi se nekatere države zaradi domačih ali drugih razlogov odpovedovale jedrski energiji, druge pa bi jo izvažale, nevarnost pa bi bila enaka.
Radičova: Pripravljeni smo na srednjo pot
Radičova je pojasnila, da Slovaška iz jedrskih elektrarn pridobi okoli 50 odstotkov vse energije. Če bi zaprli vse jedrske elektrarne, bi se soočili s pomanjkanjem energije. So pa pripravljeni na srednjo pot - povečanje varnosti jedrskih elektrarn. Kot eno od alternativ jedrski energiji je omenila plin, glede katerega pa je treba preučiti dolgoročne učinke. "Mislim, da za nas ni druge poti, kot je energetska mešanica," je dejala slovaška premierka.
4
