Sreda, 6. 12. 2023, 6.45
11 mesecev, 3 tedne
Slovenija ima prvo sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,89
Med 13 kandidati je bila tudi Beti Hohler, ki jo je nominirala Slovenija.
Skupščina držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) je v torek na položaj ICC izvolila slovensko pravnico Beti Hohler. Izvoljena je bila v osmem krogu in je dobila 82 glasov podpore 123 držav pogodbenic.
Mednarodno kazensko sodišče sestavlja 18 sodnikov in sodnic, devet moških in devet žensk. Njihov mandat traja devet let. Vsaka država ima lahko na ICC le enega sodnika ali sodnico. Skupščina držav pogodbenic Rimskega statuta na vsaka tri leta voli po šest sodnikov ali sodnic.
V ponedeljek je bilo pred prvim krogom volitev na seznamu 13 kandidatov in kandidatk za šest prostih mest, po osmih krogih pa je skupščina v dveh dneh zapolnila le štiri. Volitve za preostali dve prosti mesti se nadaljujejo danes, Slovenija pa je svoj cilj dosegla.
To so bile že tretje pomembne volitve za Slovenijo v ZN v zadnjem letu dni. Lani je bila izvoljena v Gospodarski in socialni svet ZN (Ecosoc), letos v Varnostni svet ZN, zdaj pa je dobila še prvo sodnico na ICC.
Kljub dobri kandidatki pred volitvami sodnikov ICC analitiki na ZN Sloveniji zaradi prejšnjih izvolitev v Ecosoc in Varnostni svet niso pripisovali veliko možnosti za nov uspeh, vendar pa ga je misija pod vodstvom veleposlanika Boštjana Malovrha na koncu tudi z intenzivnim lobiranjem med glasovanjem le dosegla.
Hohlerjeva ima dolgoletne izkušnje
Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo, z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na ICC, kjer je od leta 2015 tožilka. Na ICC je tudi članica prizivnega odbora.
Poleg tega je direktorica usposabljanja na Inštitutu za mednarodno pravno in odvetniško usposabljanje v Haagu in pridružena urednica oxfordskih poročil o mednarodnem pravu na domačih sodiščih. Je ena od avtoric vodilnega komentarja Rimskega statuta v angleškem jeziku ter redno usposablja sodnike in odvetnike na področju mednarodnega kazenskega prava in odvetništva.
Hohlerjeva je avtorica številnih publikacij o mednarodnem kazenskem pravu in človekovih pravicah ter ima več kot desetletje delovnih izkušenj v večnacionalnih in večetničnih delovnih okoljih s kolegi iz različnih pravnih tradicij in okolij.
Kot kandidatko za sodnico na ICC jo je leta 2022 predlagal takratni predsednik Borut Pahor, nato jo je brez težav podprl tudi državni zbor.
ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati.
Preganjajo lahko le zločine v državah članicah, zločine v državah nečlanicah, ki privolijo v jurisdikcijo, in državah nečlanicah, ko ICC dobi jurisdikcijo od Varnostnega sveta ZN.
Sodišče je začelo delovati 1. julija 2002 z uveljavitvijo rimskega statuta, potem ko ga je ratificiralo 66 držav od 139 podpisnic.
Statut je doslej ratificiralo 123 držav, ki s tem priznavajo jurisdikcijo sodišča. Med njimi je tudi Slovenija, ki je k statutu pristopila 22. novembra 2001. Največje države, kot so ZDA, Rusija in Kitajska niso zraven, piše STA.
Številni pogoji v zahtevni konkurenci
Kandidati za sodnike morajo izpolnjevati več pogojev, med katerimi so visok moralni ugled, nepristranskost in neoporečnost ter usposobljenost za imenovanje na najvišje sodniške funkcije v njihovi državi, strokovna uveljavljenost na področju kazenskega materialnega in procesnega prava in izkušnje s kazenskimi postopki kot sodnik, tožilec, odvetnik ali na drugem podobnem položaju oziroma strokovna uveljavljenost na ustreznih področjih mednarodnega prava, kot je mednarodno humanitarno pravo, pravo človekovih pravic in obsežne poklicne izkušnje na pravnih področjih, ki se nanašajo na sodno delo sodišča ter odlično znanje vsaj enega od delovnih jezikov sodišča (angleški in francoski).
V zahtevni konkurenci in ob upoštevanju predpisanih pogojev ter pravil, ki med drugim zagotavljajo geografsko uravnoteženost in enakopravno zastopanost spolov ter stremijo k zastopanosti glavnih pravnih sistemov sveta in vključitvi sodnikov s pravnimi izkušnjami na posebnih področjih, med drugim na področju nasilja nad ženskami in otroki, je bila Beti Hohler izvoljena z zahtevano dvotretjinsko večino glasov držav pogodbenic.
