Hrvaška in Slovenija imata za dogovor glede reševanja vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke še mesec dni, če želi Hrvaška 1. julija vstopiti v EU, opozarja Večernji list.
Hrvaški medij se pri tem sklicuje na besede neimenovanega bruseljskega funkcionarja. Bruselj naj bi zaskrbljeno gledal na dogajanje med Slovenijo in Hrvaško, glede na besede diplomata pa je skrajni rok za kompromisni dogovor med državama precej krajši, kot se ustvarja vtis v javnosti. Če se reševanje vprašanja zavleče in postopki ne bodo končani tudi po 1. marcu, vstopamo v nevarno območje, so zapisali pri hrvaškem mediju.
V Bruslju razmišljajo tudi o morebitnem referendumu
Kot pojasnjuje diplomat, je postopek po 1. marcu negotov ne le zaradi politične krize v Sloveniji, temveč tudi zaradi možnosti slovenskega referenduma o vstopu Hrvaške v EU. Referendumski postopek traja, izidi pa so negotovi. V Bruslju torej ne razmišljajo le o prvem koraku pri reševanju aktualnega hrvaško-slovenskega spora (prvi korak je kompromis o LB-ju, da bi Slovenija lahko ratificirala hrvaško pristopno pogodbo), temveč tudi o drugem – kako se izogniti temu, da bi morebitna sprožitev postopka za referendum preprečila sklenitev ratifikacije.
Pusićeva ostaja optimistična
Večernji list v ločenem prispevku povzema izjave hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić na vrhunskem srečanju držav EU-ja in Latinske Amerike konec tedna v Čilu. Pusićeva je izrazila upanje, da sta državi na poti rešitve in ocenila, da bo ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v Sloveniji mogoče skleniti do konca februarja. Do takrat bo znano, ali bodo v Sloveniji predčasne volitve, do takrat pa bi lahko sklenili tudi tehnične priprave za ratifikacijo, "če v naslednjih nekaj dneh najdemo odgovor na naša vprašanja", je izjavo Pusićeve povzel Jutarnji list.
Zagrebški časnik navaja tudi potrditev Pusićeve, da sta se ob robu srečanja v Čilu o LB-ju pogovarjala tudi premierja Hrvaške in Slovenije, Zoran Milanović in Janez Janša, ki pa izjav po srečanju nista dajala.
1
