Sreda, 12. 11. 2014, 13.52
8 let, 7 mesecev
Severni Korejci na prisilnem delu v Katarju
Združeni narodi so konec oktobra objavili, da bodo glede na preiskavo o kršenju človekovih pravic v Severni Koreji predlagali sprejetje resolucije, da voditelje te države obtožijo na mednarodnem kazenskem sodišču zaradi sistematičnega mučenja, ubijanja in stradanja državljanov.
Voditelji Severne Koreje so sicer vse obtožbe zanikali, a vsak dan prihajajo na dan nove zgodbe o izkoriščanju. Zadnja je povezana z gradnjo objektov za nogometno svetovno prvenstvo v Katarju.
Do zdaj je veljalo, da so delavci, ki v suženjskih razmerah delajo na katarskih gradbiščih, večinoma iz Nepala, Indije, Pakistana, Vietnama in Tajske. Toda izkazalo se je, da so tudi iz Severne Koreje ter da jih tja pošilja kar država. In res ne vidijo niti stotina svojega zaslužka.
Njihove zgradbe v naselju delavcev na obrobju Dohe so prazne tudi ob petkih, ko imajo vsi delavci dan počitka. O tem, da tam res prebivajo Severnokorejci, pričajo le napisi na vratih: "Naša velika Kim Il Sung in Kim Džong Il sta vedno z nami."
Toda prebežnik iz Severne Koreje trdi, da delavci v tujini dobijo le okoli deset odstotkov plače, preostalo gre na državne račune. "V začetku devetdesetih so sicer dobivali celo plačo, a so sredi devetdesetih to ukinili in denar je šel neposredno na državne račune," je potrdil tudi pribežnik, ki je delal v Kuvajtu.
Obstajajo celo trditve, da za delo v nekaterih državah Severna Koreja vzame kar vso delavčevo plačo, saj gre ta neposredno na državne račune, ki jih nadzira Pisarna 39, skrivni oddelek, zadolžen za pridobivanje deviz za ljubljenega vodjo.
Delavci v Katarju so novinarjem priznali, da v resnici sploh ne vidijo denarja in se jim zdi, da jih bodo plačali, ko se bodo po treh letih vrnili nazaj v domovino.
Pogoji, da delavec lahko odide na delo v tujino, so popolna lojalnost režimu, žena in najmanj dva otroka, kar je jamstvo, da ne bo prebegnil, poleg tega pa mora še podkupiti uradnike. Neverjetno je, da kljub temu da ne dobijo plačila, želijo delati v tujini, saj dobijo vsaj hrano in prenočišče. Upajo pa tudi, da bi lahko zaslužili nekaj dodatnega denarja z delom na črno. Denarja, za katerega država ne bi vedela.
Na Češkem so na primer v preteklih letih zaposlovali severnokorejske tekstilne delavke. Ko se je izkazalo, da gre njihovo plačilo na državne račune, so prenehali izdajati vizume za severnokorejske delavce. Na gradbiščih Katarja, Emiratov in Kuvajta naj bi jih delalo skoraj 10 tisoč. Med delovodji so priljubljeni, saj so ubogljivi, delavni, disciplinirani in nezahtevni.
Toda kljub temu, da so ti delavci v državah popolnoma legalno, se postavlja vprašanje moralnosti. Katarske oblasti trdijo, da so uvedli stroge nadzore nad izplačili plač delavcem iz drugih držav in da za zdaj niso dobili nobene pritožbe severnokorejskih delavcev.