Severna Koreja s prisilnim delom služi milijarde evrov

Delavci zaslužijo zelo malo, ne dobijo dovolj hrane in morajo včasih delati tudi do 20 ur na dan, ves čas pa so pod nadzorom. Delodajalci plačajo precej večje vsote neposredno severnokorejski vladi, piše v poročilu. Večino delavcev pošljejo na Kitajsko in Rusijo, predvsem na delo v rudnike, tekstilno in gradbeno industrijo. Praksa pošiljanja delavcev v tujino v zadnjih letih vse bolj narašča, še ugotavlja ZN v poročilu.

Marzuki Darusman, posebni poročevalec za človekove pravice v Severni Koreji, je dejal, da podjetja – med njimi so tudi taka iz drugih azijskih držav, Bližnjega vzhoda, Afrike in Evrope -, ki zaposlujejo severnokorejske delavce, "postanejo sokrivi v nesprejemljivem sistemu prisilnega dela". Darusman je namignil, da vlade teh držav, kjer delajo prisilni severnokorejski delavci, namerno spregledajo zlorabe teh delavcev. Takih delavcev naj bi bilo med 50 in sto tisoč.

Pet mesecev brez plačila Ameriška televizijska hiša je maja poročala o Severnem Korejcu, ki je delal na gradbišču v Kuvajtu pet mesecev povsem brez plačila, preden je pobegnil in zaprosil za azil na južnokorejski ambasadi. Njegova zgodba je bila le ena izmed mnogih. Tisti, ki dobijo plačilo, prejmejo med 120 in 150 dolarji (110 in 137 evrov) na mesec, večino plačila pa gre neposredno Pjongjangu.

Vir pritoka tujih valut Ti delavci so vir pritoka tujih valut v državo, ki je v "resnih finančnih in gospodarskih težavah". Od leta 2006 veljajo mednarodne sankcije zaradi severnokorejskega jedrskega programa, tako da v državi primanjkuje tujih valut, režim Kim Jong Una pa je "našel način, kako zaobiti sankcije ZN-a". Darusman je ocenil, da Severna Koreja zasluži med 1,2 in 2,3 milijardami dolarjev (med 1,1 in 2,1 milijarde evrov) vsako leto s tem, ko svoje ljudi pošilja na prisilno delo v tujino.