Ponedeljek, 4. 7. 2016, 16.23
7 let, 1 mesec
Se tudi vi izgubljate v poplavi novic o brexitu? To morate vedeti.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,73
Pred desetimi dnevi je zaradi britanske odločitve za izhod iz Evropske unije vrednost funta padla na najnižjo raven v zadnjih več kot 30 letih. Kako se bo britansko-evropska pot nadaljevala?
Referendum je zatresel tudi britansko politiko. Že na dan objave rezultatov je odstopil premier David Cameron, danes pa je odstopil še Nigel Farage, vodja britanske evroskeptične stranke Ukip in evropski poslanec. "Moj cilj odhod iz EU je bil dosežen, moja misija je končana," je dejal. Farage je bil tudi eden glavnih motorjev kampanje za izstop Velike Britanije iz EU.
Po referendumu se je tako za Otok kot tudi za celotno Evropo in britanske trgovinske partnerice začelo obdobje negotovosti. Se tudi vi izgubljate v poplavi novic o političnih, gospodarskih, družbenih posledicah brexita?
Odgovarjamo na nekaj najbolj ključnih vprašanj.
1. Je Velika Britanija že zunaj?
Ne, za zdaj pravno vse ostaja, kot je bilo. Britanci bodo morali v Bruselj najprej poslati uradno zahtevo za izstop, sledil pa bo – po ocenah nekaterih – večletni postopek pogajanj. Šele ko bo ta končan, bodo nastopile pravne posledice.
Do konca pogajanj Velika Britanija ostaja članica Evropske unije.
2. Ali je brexit neizogiben?
Ne. Britansko glasovanje 23. junija je posvetovalni referendum, ki ni pravno zavezujoč za spodnji del britanskega parlamenta.
Okrog štiri milijone Britancev je sicer že podpisalo peticijo za ponovitev referenduma (to je slaba desetina od skupno 46,5 milijona volilnih upravičencev), vendar pa je odhajajoči premier David Cameron po poročanju britanskega medija Independent dejal, da je novo glasovanje malo verjetno.
Britanci so se odločili, teoretično pa še obstaja možnost, da si premislijo.
3. Kdaj se bodo začela pogajanja o izstopu?
Odločitev za brexit je organizatorje kampanje ujela nepripravljene. Zdi se namreč, da nihče na Otoku nima načrta, kako naprej. Izstop iz EU načeloma opredeljuje 50. člen Lizbonske pogodbe, a je glede postopka še veliko neznank. Velika Britanija bo poskusni zajček, saj gre za prvo tovrstno odločitev katere od članic Unije.
Iz Cameronovega kabineta so sporočili, da so oblikovali posebno vladno skupino, ki bo opredelila različne mogoče poti za pogajanja z Evropsko unijo. A da se postopek začne, mora britanska vlada o svoji zahtevi obvestiti Evropski svet.
Premier Cameron je pred dnevi dejal, da za zdaj 50. člena ne bodo aktivirali, po pisanju nekaterih medijev bo to odločitev prepustil nasledniku. Cameron bo namreč do oktobra odstopil, njegova stranka pa je pred dnevi dejala, da bo njegov naslednik znan do začetka septembra. Sledijo volitve.
Nekaj ključnih datumov, ki bi lahko vplivali na potek morebitnih pogajanj za izstop:
1. julij: Slovaška prevzame predsedovanje Svetu
8. in 9. julij: vrh Nata, kjer se bo srečalo 21 voditeljev EU-držav in Cameron
16. september: prvo uradno srečanje Sveta EU, ki bo potekalo v Bratislavi
Premier Velike Britanije David Cameron bo do oktobra odstopil.
4. Kdo bo Cameronov naslednik?
Do prejšnjega tedna je bil favorit nekdanji londonski župan in podpornik izstopa iz EU Boris Johnson, a je sporočil, da se ne bo potegoval za vodenje konservativcev. Kot mogoča kandidata sta se omenjala še notranja ministrica Theresa May in minister za delo Stephen Crabb.
Londonski župan Boris Johnson ne želi voditi konservativcev.
5. Koliko časa bodo trajala pogajanja?
Po zahtevi za izstop imata EU in Velika Britanija dve leti časa za pogajanja, kako bosta to izvedli in kako naprej.
Lizbonska pogodba v že omenjenem 50. členu določa, da o pogojih za odhajajočo državo odloča 27 preostalih držav. Velika Britanija, če se odloči za izstop, tako ne bo imela pravice glasovanja.
Če dogovora ne bo, bodo po dveh letih pogodbe z EU za Veliko Britanijo preprosto prenehale veljati.
6. Kdo se bo pogajal na strani EU?
To je nejasno, saj se ne ve, ali se bo VB obravnavalo kot članico ali kot tretjo državo. Pogajala se bo verjetno Evropska komisija s podporo parlamenta, pomembno vlogo pa bodo imeli tudi voditelji držav članic.
7. Kakšne bodo politične posledice za Veliko Britanijo in EU?
Odločitev za brexit bi lahko prinesla trenja znotraj zveze držav, ki tvorijo otoško unijo: Škotska bi se lahko odločila za neodvisnost. Tudi prebivalci Severne Irske so poslali jasno sporočilo, da si želijo ostati v EU, saj se bojijo, da bi med Irsko in Severno Irsko po dveh desetletjih ponovno postavili mejo. A čeprav se že govori o morebitnih izhodih drugih držav, njihovi voditelji govorijo o taki ali drugačni uniji. Kakšna bo skupna strategija, pa še ni jasno.
Brexit pa bi lahko tudi okrepil odcepitvene težnje različnih evropskih regij, na primer v španski Galiciji in Baskiji, severnoitalijanski Benečiji, lahko bi poglobil razdor med Flamci in Valonci v Belgiji.
Odločitev za brexit je povzročila pretres na finančnih trgih.
8. Kakšne bodo gospodarske posledice?
Odločitev za brexit je že zatresla mednarodne finančne trge, vrednost funta sterling v primerjavi z dolarjem je v ponedeljek po referendumu padla najnižje v zadnjih 31 letih.
Na dolgi rok bo stanje britanskega gospodarstva odvisno predvsem od tega, kakšen status si bo država izpogajala v odnosu do EU (ali bo imela dostop do enotnega trga, kakšne bodo trgovinske omejitve, kot so carine in trošarine, in podobno).
Več multinacionalk je že napovedalo selitev svojega sedeža z Otoka. Mednarodni denarni sklad (IMF) britanskemu gospodarstvu napoveduje višjo inflacijo in upad zasebne potrošnje. Bonitetna agencija S&P je že znižala oceno tako Veliki Britaniji kot Evropski uniji.
9. Kaj brexit prinaša za Slovence?
Slovenci bomo posledice čutili pri trgovanju, obiskih, študiju in delu v Združenem kraljestvu. Natančneje smo o tem že pisali, pisali smo tudi o posledicah za slovenske podjetnike pa tukaj. Slovensko gospodarstvo pa bo posledice občutilo predvsem prek poslovanja z Nemčijo.
