Torek, 28. 6. 2016, 13.07
6 let, 6 mesecev
Je slovenske gospodarstvenike zaradi brexita kaj strah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,18
1
Medtem ko je od četrtkove referendumske odločitve Britancev, da zapustijo EU, izpuhtelo okoli 3.250 milijard evrov premoženja v delnicah, slovenski podjetniki, ki poslujejo na Otoku, ostajajo optimistični.
Pet dni je minilo od odločitve britanskih državljanov, da zapustijo Evropsko unijo. Borze so to odločitev sprejele negativno, britanski funt je izgubil največ v zadnjih tridesetih letih, bonitetne agencije so znižale bonitetno oceno kraljevine, analitiki ji napovedujejo zdrs v recesijo.
Medtem celo najbolj zagrizeni podporniki izstopa Velike Britanije iz EU na čelu z nekdanjih londonskim županom Borisom Johnsonom mirijo strasti in pravijo, da se ne mudi z začetkom formalnega postopka izstopa iz EU. Ob tem je Johnson izrazil pričakovanje, da bo imela Velika Britanija še naprej nemoten dostop do skupnega evropskega trga, a iz Bruslja doživel hladno prho.
Eden najbolj zagrizenih podpornikov izstopa Velike Britanije iz EU, nekdanji londonski župan Boris Johnson, je izrazil pričakovanje, da bo imela Velika Britanija še naprej nemoten dostop do skupnega evropskega trga.
Kakšen vpliv bo torej imel brexit na slovensko gospodarstvo in kaj je treba storiti, da bo slovensko gospodarstvo postalo odpornejše proti šokom iz tujine?
Umar in GZS opozarjata pred posrednimi učinki brexita …
Izstop Velike Britanije iz EU, če se bo zares uresničil, bo imel na naše gospodarstvo predvsem posredne učinke. "Zaradi predvidenega vpliva na znižanje gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah bo manjše povpraševanje po našem blagu in storitvah," svarijo pri Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
GZS po drugi strani meni, da bo Slovenija utrpela udarec predvsem zaradi nekoliko manjše rasti povpraševanja na glavnih izvoznih trgih, saj naj bi se poslovni optimizem v Evropi zmanjšal. Z ocenami GZS se strinja tudi Izidor Jerman, direktor naložb v Alpen Investu, ki dodaja, da bo veliko bolj pomembno, kako bo brexit vplival na Nemčijo in preostale večje članice EU.
Po oceni GZS se bo zaradi padca vrednosti funta ter s tem kupne moči Britank in Britancev turistični izkupiček v Sloveniji zmanjšal za okoli 20 milijonov evrov.
Padec vrednosti funta pomeni tudi padec kupne moči Britank in Britancev, kar bo v Sloveniji najbolj občutil turistični sektor. Po oceni GZS se bo turistični izkupiček na ta račun zmanjšal za okoli 20 milijonov evrov. Padec vrednostni funta bo, kot pravi Jerman, še najbolj prizadel podjetja, ki izvažajo v Veliko Britanijo, vendar Slovenija ni tako močno ekonomsko vezana na Veliko Britanijo kot preostale večje članice EU.
Velika Britanija po izstopu ne bo imela več samodejne pravice do nastopa na skupnem evropskem trgu, pravijo v Bruslju, a to ne pomeni, da bo Velika Britanija prisiljena sklepati gospodarske sporazume s posameznimi državami EU. Ti se bodo še naprej sklepali na ravni celotne EU.
Izidor Jerman: Hitrega razdora ne gre pričakovati
"Glede na položaj in izjave vidnih politikov, tako v EU kot tudi v Veliki Britaniji, ni pričakovati hitrega razdora in večjih pretresov, kar tudi kapitalske trge navdaja z optimizmom," pravi Jerman.
Direktor naložb v Alpen Investu Izidor Jerman meni, da bo veliko bolj pomembno, kako bo brexit vplival na Nemčijo in preostale večje članice EU.
Kot poudarja, so začetni šok trgi doživeli že v petkovem jutru. Obstaja velika verjetnost, da se bodo kapitalski trgi po šoku v kratkem času stabilizirali in preusmerili pozornost na bolj običajne teme, kot so poslovni rezultati in makroekonomski kazalniki.
Nujno je okrepiti odpornost slovenskega gospodarstva proti šokom iz tujine
Pri Umarju odločitev Britancev razumejo kot nadaljnji pokazatelj nujnosti okrepitve odpornosti slovenskega gospodarstva proti šokom iz tujine: "Kot poudarjamo že več let, je zato treba izpeljati nujno potrebne strukturne in fiskalne reforme, ki bodo okrepile odpornost slovenskega gospodarstva proti negotovostim, ki jih prinaša mednarodno okolje, in omogočile odzivanje ekonomske politike na tovrstne šoke."
Na to opozarja tudi Jerman, ki pravi, da je bistveno večja težava Slovenije ta, da v času od finančne krize ni izpeljala nobene omembe vredne reforme, kar pomeni dolgoročno tveganje z brexitom ali brez.
Slovenski gospodarstveniki ostajajo optimistični
Kaj pa o brexitu pravijo slovenski gospodarstveniki, ki poslujejo v Veliki Britaniji? Povprašali smo jih, kako bo po njihovem mnenju odločitev Britancev vplival na njihovo poslovanje, kaj pomeni padec vrednosti funta in napovedano gospodarsko ohlajanje otoškega gospodarstva.
Direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič glede srednje- ali dolgoročnih gospodarskih posledic predvideva, da ne bodo tako hude, kakor napovedujejo, saj se tako ena kakor druga stran ne bosta pripravljeni odreči dostopu do trgov.
"Brexit bo povzročil nekaj nihanj in gotovo spremembe, ki pa se ne bodo zgodile takoj. Sledil bo daljši reguliran proces izstopa in pomembno se je zavedati, da Velika Britanija še vedno predstavlja 60-milijonski trg, kjer se in se bodo dosegale premijske cene.
Glede srednje- ali dolgoročnih gospodarskih posledic predvidevam, da ne bodo tako hude, kakor napovedujejo, saj se tako ena kakor druga stran ne bosta pripravljeni odreči dostopu do trgov. Menim, da bomo tudi v prihodnje poslovali brezcarinsko," poudarja direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič, ki sedi tudi v upravnem odboru Britansko-slovenske gospodarske zbornice.
Las si ne belijo niti v izvozno usmerjenem podjetju Duol, saj so trg Velike Britanije šele dobro odprli. V zadnjem letu so postavili dve odmevni referenci - nogometno dvorano za klub Queens Park Rangers in teniško dvorano v White Hart Lanu poleg Tottenhama.
V Duolu letos v Veliki Britaniji načrtujejo prodajo za okoli pol milijona evrov izdelkov, kar je manj kot pet odstotkov celotne realizacije podjetja, zato večjega vpliva na poslovanje ne bo, pojasnjuje direktor Dušan Olaj.
"V tem trenutku obseg poslovanja z Veliko Britanijo ni velik in v tem smislu kakšnega posebnega vpliva na naše podjetje ne pričakujemo. Letos načrtujemo prodajo za okoli pol milijona evrov izdelkov, kar je manj kot pet odstotkov celotne realizacije podjetja," pojasnjuje direktor Dušan Olaj, ki večjo težavo vidi v borznih in tečajnih nihanjih.
"Padec vrednosti funta lahko predstavlja težavo tam, kjer nastopamo na javnih razpisih, na katerih je treba cene določati in fiksirati v funtih," sklene Olaj.
"Če bi vedel, kako bo odločitev Britancev vplivala na naše poslovanje, bi zaslužil milijone," v šali pove direktor družbe Savatech v Veliki Britaniji Matej Težak. Trenutno največjo težavo vidi v padcu vrednosti funta, kar je že podražilo njihove izdelke in zmanjšalo kupno moč. Dolgoročno zaradi dobre prepoznavnosti njihovih izdelkov ne pričakujejo večjih težav.
"Neznanka ostaja uvedba morebitnih novih stroškov, na primer carine, kar bi dodatno podražilo njihove izdelke, ki jih trg ne bi več sprejemal," napoveduje Težak, ki na Otoku skrbi za prodajo tehničnih izdelkov iz gume. Upa, da se to vendarle ne bo zgodilo.
"Če bi vedel, kako bo odločitev Britancev vplivala na naše poslovanje, bi zaslužil milijone," v šali pove direktor družbe Savatech v Veliki Britaniji Matej Težak.
"Po brexitu so vsi bolj zadržani in previdni, kar bo verjetno kratkoročno vplivalo tudi na poslovne rezultate," še napoveduje Težak.
1