Sreda, 26. 2. 2014, 15.56
8 let, 7 mesecev
Se grška tragedija bliža koncu?
Vlada premierja Antonisa Samarasa trdi, da je uspešno uvedla varčevalne ukrepe, ki jih je predpisala trojka, in da je država že na poti okrevanja. Samaras je konec lanskega leta zatrdil, da Grčija ne bo več potrebovala mednarodne finančne pomoči in da bo letos, kot je načrtovano, zapustila dogovor o pomoči z EU in Mednarodnim denarnim skladom. Napovedal je, da bo leta 2014 Grčija postala normalna država. Trojka, ki se je v začetku tedna vrnila v Atene, je previdna, najprej bi raje videla še več reform.
Grška centralna banka je sporočila, da je v zadnjem letu država izvozila več dobrin in storitev, kot jih je uvozila. Takšnega presežka v Grčiji, vse odkar so statistiko pred 66 leti uvedli, še niso zabeležili. Zunanjetrgovinski presežek je med drugim posledica višjih dohodkov od turizma za 15 odstotkov v lanskem letu, medtem ko so se stroški energetskih uvozov in gretja močno znižali. Da je Grčija desetletja dolgo več uvažala kot izvažala, razliko pa morala kriti s tujim kapitalom, številni vidijo kot glavni razlog za krizo.
Januarja je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) o situaciji v poslovnem okolju prvič v 53 mesecih presegel 50 točk. Vrednosti nad to mejo nakazujejo rast.
Ti dobri znaki pa še vedno ne pomenijo, da položaj v Grčiji ni resen. Brezposelnost je še vedno 28-odstotna, med mlajšimi od 25 let celo skoraj 60-odstotna. Dolg predstavlja 172 odstotka BDP-ja, nekateri strokovnjaki napovedujejo, da se bo recesija nadaljevala, drugi pa napovedujejo 0,6-odstotno gospodarsko rast.
Kljub zagotovilom grške vlade, da varčevalni ukrepi delujejo, pa reforme še naprej potekajo zelo počasi. Tu je še politična nestabilnost. Močna stranka Siriza in njen šef Alexis Cipras zahteva konec varčevalnega programa.
V Nemčiji razmišljajo že o tretjem paketu pomoči Grčiji, hkrati pa o tem, da bi Atenam dali več svobode oziroma naj pogoji za pomoč ne bi bili tako podrobni kot do zdaj. Namesto več kot 100 manjših projektov naj bi Grkom postavili 20 večjih ciljev, kako priti do njih, pa bi bilo v večji meri prepuščeno Grkom samim. Grčija je od leta 2010 skupaj prejela 240 milijard evrov pomoči. Tretji paket naj bi vključeval med deset do 20 milijard pomoči.