"Schröder Grčije ne bi smel spustiti v evroobmočje"

Grčija postaja pomembna tema nemške predvolilne kampanje, še posebej po tem, ko je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pred dnevi prvič javno priznal, da bo močno zadolžena sredozemska država potrebovala nov sveženj pomoči. Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska centralna banka (ECB) in Evropska unija so Grčiji do zdaj že pomagali z 240 milijardami evrov pomoči in delnim odpisom dolga. Tokrat naj Atene ne bi potrebovale tako velike vsote. IMF je julija ocenil, da potrebuje v letih 2014 in 2015 še okoli 11 milijard evrov.

Sprejetje Grčije eden od vzrokov trenutnih težav Pomoč Grčiji je občutljiva tema, še posebej v predvolilnem času, saj so Nemci nezadovoljni z višino pomoči, h kateri prispevajo levji delež. Merklova je okoli tisoč privržencem krščanskih demokratov (CDU) zato skušala zagotoviti, da je njeno stališče do Grčije strogo. "Kancler Schröder je sprejel Grčijo in oslabil stabilnost. Obe odločitvi sta bili napačni in eden od vzrokov za naše trenutne težave," je bila kritična do nekdanjega tekmeca iz vrst socialdemokratov (SPD) Gerharda Schröderja. Grčija, članica EU-ja od leta 1981, se je evroobmočju pridružila leta 2001. Merkova je sicer večkrat podprla grškega premierja Antonisa Samarasa in dejala, da želi obstanek Grčije v evroobmočju.

"Evro je več kot valuta" Merklova je ponovila svojo željo po močni enotni evropski valuti, a opozorila, da se to lahko doseže le z reformami v težavnih državah, kot je Grčija. Evroobmočje je takšen zaklad, takšen blagoslov, da ga ne bi smeli ogroziti, je povedala privržencem. "Zato je evro več kot valuta. Zato smo pokazali solidarnost, vendar je solidarnost vedno povezana z odgovornostjo za reforme v tistih državah, ki so izkusile našo solidarnost," je dejala.

Kanclerka novega svežnja pomoči Grčiji ni želela izključiti, odločno pa je zavrnila možnost novih pogojev pomoči za državo, ki je že šest let v recesiji. Grški finančni minister je v ponedeljek za nemški časopis izjavil, da si bo morala njegova država verjetno izpogajati nove pogoje za prejemanje pomoči, da bo olajšala svoje breme dolga. "Izrecno opozarjam pred novimi pogoji. To bi lahko ustvarilo domino učinek negotovosti v evroobmočju," je dejala.

Z napadom na Schröderja je Merklova po mnenju analitikov želela odvrniti napade največjega tekmeca za kanclerski položaj na volitvah 22. septembra Peera Steinbrücka, ki je napadel njeno krizno politiko in ji očital, da se izmika odgovoru na vprašanje, koliko bo Nemce stala pomoč Grčiji.

Večja možnost zmage Merklove Javnomnenjske ankete štiri tedne pred volitvami kažejo, da Nemci "železni kanclerki" zaupajo. Zadnja anketa časnika Bild kaže, da je podpora CDU narasla za odstotno točko, na 39 odstotkov, podpora koalicijskim Svobodnim demokratom pa za točko, na šest odstotkov. Steinbrückova SPD in njeni zavezniki Zeleni so izgubili po odstotno točko in padli na 25 oziroma 14 odstotkov. Leva stranka je prav tako izgubila odstotno točko in ima sedemodstotno podporo.

Glavni ekonomist banke Berenberg v Londonu je po poročanju Bloomberga možnost, da Merklova še tretjič postane kanclerka, dvignil s 50 na 55 odstotkov, možnost t. i. velike koalicije med blokom Merklove in SPD pa zmanjšal s 30 na 25 odstotkov.