Ponedeljek, 2. 12. 2024, 18.19
40 minut
Scholz v Kijevu zadržan do vstopa Ukrajine v Nato in dobave raket dolgega dosega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,54
Ukrajinski predsednik je bil kritičen do Scholza tudi zaradi njegovega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sredi novembra. Izrazil je bojazen, da bi takšni pogovori lahko privedli do prekinitve mednarodne izolacije Kremlja in zmanjšanja diplomatskega pritiska na ruskega voditelja.
Nemški kancler Olaf Scholz je bil danes ob obisku v Kijevu znova zadržan glede vstopa Ukrajine v zvezo Nato. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem Scholza znova pozval h krepitvi pomoči, kar je nemški kancler tudi napovedal, vendar pa vnovič nasprotoval odločitvi, da bi Nemčija Ukrajini dobavila rakete dolgega dosega.
22.48 ZDA napovedale nov sveženj vojaške pomoči za Ukrajino
18.10 Scholz v Kijevu zadržan do vstopa Ukrajine v Nato in dobave raket dolgega dosega
16.15 Zahod po trditvah Moskve želi prekinitev ognja v Ukrajini za oboroževanje Kijeva
13.04 Baerbock opozorila Kitajsko, da je soodgovorna za mir v svetu
10.34 Rusija z več kot sto droni nad Ukrajino, na zahodu države smrtna žrtev
9.26 Scholz na obisku v Ukrajini napovedal dodatno vojaško pomoč
22.48 ZDA napovedale nov sveženj vojaške pomoči za Ukrajino
ZDA so danes napovedale nov sveženj vojaške pomoči za Ukrajino v vrednosti 725 milijonov ameriških dolarjev, v katerem so med drugim protipehotne mine, rakete in drugo strelivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna si prizadeva, da bi Kijevu zagotovila čim več pomoči pred nastopom mandata novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa. Trump je že v kampanji večkrat povedal, da ni naklonjen nadaljevanju pomoči Ukrajini, morebitna odtegnitev ameriške pomoči Ukrajini pa bi bistveno oslabila njeno sposobnost odvračanja ruske agresije.
Državni sekretar Antony Blinken je sveženj označil kot del prizadevanj, da "bi Ukrajini zagotovili zmogljivosti, ki jih potrebuje za obrambo pred rusko agresijo".
Najnovejša pomoč ZDA Ukrajini med drugim vključuje strelivo za raketne sisteme himars, rakete stinger, protioklepno orožje in artilerijsko strelivo, je v izjavi dejal Blinken.
18.10 Scholz v Kijevu zadržan do vstopa Ukrajine v Nato in dobave raket dolgega dosega
Scholz je danes nenapovedano obiskal Kijev in se srečal z Zelenskim, ki je znova pritisnil na nemškega kanclerja glede možnosti dobave nemškega raketnega sistema dolgega dosega taurus, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Z raketami taurus bi namreč Ukrajinci lahko streljali globoko na rusko ozemlje. Toda Scholz se ni pustil prepričati in je znova zavrnil možnost dobave nemških raketnih sistemov, češ da bi Ukrajinci visokotehnološko orožje lahko uporabili le s pomočjo nemške vojske.
Pred tem je sicer napovedal, da bo Nemčija do konca leta Ukrajini namenila vojaško pomoč v vrednosti 650 milijonov evrov, toda uradniki v Berlinu so kasneje priznali, da gre za pomoč, ki je bila napovedana že prej, navaja AFP.
Scholz je v Kijevu poudaril še, da je Nemčija od začetka ruske invazije leta 2022 za vojaško podporo Ukrajini porabila 28 milijard evrov, ta znesek pa poleg sistemov zračne obrambe vključuje tudi tanke, havbice, helikopterje, drone, strelivo in rezervne dele. "Tudi v prihodnje ne bomo popuščali," je dejal.
Menil je tudi, da Rusija v pogajanjih Ukrajini ne sme vsiliti miru in da "v prizadevanjih za pošten, pravičen in trajen mir nobena odločitev ne sme biti sprejeta brez Ukrajine". Zelenski je sicer večkrat poudaril, da bi morala Ukrajina čim prej prejeti tudi vabilo za članstvo v Natu, kar je po njegovem mnenju pogoj za začetek kakršnihkoli pogajanj z Rusijo.
Scholz je bil glede tega danes znova zadržan, češ da je bila pot Ukrajine do članstva v Natu že začrtana, toda na zadnjih dveh srečanjih voditeljev članic Nata lani in letos so države zgolj potrdile, da bi morala Ukrajina nekoč postati članica zavezništva, niso pa omenili nikakršne časovnice.
16.15 Zahod po trditvah Moskve želi prekinitev ognja v Ukrajini za oboroževanje Kijeva
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes očital zahodnim državam, da želijo prekinitev ognja v Ukrajini, da bi lahko Kijev oborožile z naprednim orožjem. Ob tem je na srečanju z madžarskim kolegom Petrom Szijjartom v Moskvi poudaril, da to ni pot do miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ugibanja o začetku morebitnega mirovnega procesa med Moskvo in Kijevom se pojavljajo od izvolitve Donalda Trumpa za novega predsednika ZDA v začetku novembra. Trump obljublja, da bo po prihodu na oblast januarja konflikt končal v 24 urah, a ni nikoli pojasnil, kako.
"Zahod začenja govoriti o prekinitvi ognja kot o sredstvu, s katerim bi Ukrajini omogočil predah, sebi pa priložnost, da Ukrajini ponovno zagotovijo sodobno orožje dolgega dosega," je dejal Lavrov na srečanju s Szijjartom. "To seveda ni pot do miru," je dodal.
Ob tem je zagotovil, da se je Rusija pripravljena pogajati. Dodal je, da si Moskva želi, da bi kakršnakoli pogajanja s Kijevom in Zahodom potekala ob upoštevanju legitimnih interesov vsake strani.
Ruski predsednik Vladimir Putin kot pogoje za mir izpostavlja obljubo, da se Ukrajina ne bo pridružila zvezi Nato, in zagotovilo, da bo Rusija obdržala ukrajinska ozemlja, ki jih je osvojila, kar je po poročanju AFP več kot 18 odstotkov države.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že večkrat izključil možnost, da bi se v zameno za mir odpovedal ozemlju. V nedeljo je dejal, da pred pogovori z Rusijo potrebuje varnostna zagotovila Nata in več orožja za lastno obrambo.
13.04 Baerbock opozorila Kitajsko, da je soodgovorna za mir v svetu
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je danes ob obisku v Pekingu opozorila, da je Kitajska soodgovorna za mir v svetu, in državo pozvala, naj pomaga končati konflikt v Ukrajini. Kitajski zunanji minister Wang Yi pa je izpostavil pomen dialoga in sodelovanja z Nemčijo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po besedah nemške zunanje ministrice vojna v Ukrajini, ki traja že več kot tisoč dni, vpliva na ves svet. Ob tem je obsodila vlogo severnokorejskih enot in uporabo na Kitajskem izdelanih brezpilotnikov v tej vojni. Opozorila je, da Rusija z vojno v Ukrajini ne ruši le reda v Evropi, ampak v konflikt prek Severne Koreje vleče tudi Azijo.
Poudarila je, da je treba podpreti Ukrajino za zaščito nemške in evropske varnosti.
"Vsaka stalna članica VS ZN je soodgovorna za mir in varnost v svetu," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še poudarila Baerbock. Kitajska se glede vojne v Ukrajini predstavlja kot nevtralna in poudarja, da v nasprotju z ZDA in drugimi zahodnimi državami ne pošilja pomoči nobeni strani, a ostaja tesna politična in gospodarska zaveznica Rusije.
Na dan, ko je nemški kancler Olaf Scholz nenapovedano obiskal Ukrajino, je poudarila, da je treba podpreti Ukrajino za zaščito nemške in evropske varnosti. "Prav tako pomembno pa je, da skupaj začnemo mirovni proces v svetu, zato sem danes tukaj na Kitajskem," je dodala.
Baerbock je ob obisku razpravljala tudi o ključnih trgovinskih vezeh med državama. Kitajske oblasti je pozvala, naj konstruktivno sodelujejo z Evropsko unijo v zvezi s carinami na kitajska električna vozila. "Enaki konkurenčni pogoji, poštena konkurenca in vzajemni tržni pogoji so ključnega pomena," je dejala po navedbah njenega tiskovnega predstavnika.
Wang pa je izpostavil, da morata drugo in tretje največje svetovno gospodarstvo v nemirnih razmerah v svetu okrepiti odnose kot velesili, je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Pozval je tudi k pošteni konkurenci v medsebojnem trgovanju. "Nove carine, ki jih je Evropska unija napovedala za kitajska električna vozila, kršijo načela poštene konkurence in proste trgovine ter so postale velik problem med Kitajsko in Evropsko unijo," je še opozoril na srečanju z nemško kolegico.
EU je konec oktobra uvedla dodatne carine na električne avtomobile kitajske proizvodnje, potem ko je v preiskavi ugotovila, da je Peking z državnimi subvencijami nepošteno nižal cene evropskih proizvajalcev avtomobilov. Nemčija, katere veliki avtomobilski proizvajalci, vključno z Volkswagnom, se soočajo z upadanjem dobička in razmišljajo o odpuščanju, nasprotuje carinam EU in poziva k nadaljnjemu dialogu s Kitajsko.
10.34 Rusija z več kot stotimi droni nad Ukrajino, na zahodu države smrtna žrtev
Ruske sile so danes nad Ukrajino po navedbah Kijeva izstrelile več kot sto dronov. V napadu z brezpilotnikom na mesto Ternopil na zahodu Ukrajine je umrl en človek, trije so bili ranjeni, so sporočile lokalne oblasti. Nemški kancler Olaf Scholz pa je danes nenapovedano obiskal Ukrajino, kjer je Kijevu napovedal dodatno vojaško podporo v boju proti ruski agresiji v vrednosti 650 milijonov evrov.
V mestu Ternopil, ki se nahaja več kot 360 kilometrov zahodno od prestolnice, je umrl 45-letni moški, medtem ko so še tri stanovalce stavbe odpeljali v bolnišnico, je sporočila policija.
Kot so dodali, je na po napadu izbruhnil požar, v katerem je bilo poškodovanih približno dvajset stanovanj in bližnja izobraževalna ustanova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah ukrajinskih letalskih sil je Rusija Ukrajino napadla s skupno 110 brezpilotniki, tudi šahed iranske izdelave.
Po njihovih navedbah so sistemi zračne obrambe sestrelili 52 dronov, med drugim nad kijevsko regijo, kjer je bilo po navedbah novinarjev AFP slišati več eksplozij. 50 brezpilotnikov je izginilo z radarja in so jih verjetno onesposobili z elektronskimi obrambnimi sistemi.
Rusija in Ukrajina sta v zadnjih tednih okrepili čezmejne napade z droni in raketami. Ukrajina je nedavno na Rusijo izstrelila ameriške in britanske rakete dolgega dosega, Moskva pa je v odgovor nad ukrajinsko mesto Dnipro izstrelila novo vrsto balistične rakete.
Rusija je zadnji zračni napad izvedla ravno v času, ko je nemški kancler Olaf Scholz z vlakom prispel v Kijev in napovedal dodatno vojaško podporo Berlina Ukrajini v višini 650 milijonov evrov.
9.26 Scholz na obisku v Ukrajini napovedal dodatno vojaško pomoč
Gre za njegov drugi obisk v Kijevu.
Scholz je ob prihodu v Kijev, kamor je pripotoval z vlakom, na omrežju X zapisal, da želi z obiskom izraziti solidarnost z Ukrajino, ki se "junaško bojuje proti neusmiljeni ruski agresorski vojni". "Rad bi poudaril, da bo Nemčija ostala največja podpornica Ukrajine v Evropi," je dodal Scholz, ki se bo danes med drugim srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Gre za njegov drugi obisk v Kijevu od začetka vojne februarja 2022. Junija istega leta se je tja odpravil skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in takratnim italijanskim premierjem Mariem Draghijem. Še pred tem je ukrajinsko prestolnico obiskal tik pred izbruhom vojne.
Kakšno vojaško pomoč vsebuje najnovejši paket nemške pomoči, še ni znano.
Prejšnji teden je Nemčija zvezi Nato ponudila možnost namestitve sistemov zračne obrambe patriot na Poljskem, teden pred tem pa Ukrajini v novi pošiljki namenila več deset oklepnikov, artilerijo in brezpilotna letala.
Nemčija je druga največja obrambna podpornica Ukrajine za ZDA. Glede na velikost gospodarstev pa države v severni in vzhodni Evropi Ukrajini namenjajo več.
