Sancinova: Ne verjamem, da bi arbitraža določila zgolj točko stika z odprtim morjem

Na okrogli mizi o arbitraži in meji v Piranskem zalivu v času vstopanja Hrvaške v EU so o tej problematiki razpravljali docentka na katedri za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Vasilka Sancin, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Milan Brglez ter nekdanji diplomat in poslanec Franco Juri. Sancinova: Vse razprave v javnosti med postopkom so neprimerne Sancinova je izrazila presenečenje, da v slovenski javnosti obstaja tako velik dvom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, kot da ne bi verjeli, da imamo pravico do stika z odprtim morjem. Spomnila je, da je v samem arbitražnem sporazumu zapisano, da mora tribunal določiti stik Slovenije z odprtim morjem. "Če verjamemo v to, da imamo pravico, ne vem, zakaj se tako bojimo odločitve arbitražnega tribunala in že vnaprej izražamo dvom, da morda pa ne bo tako, kot mi mislimo, da bo, in kaj bomo naredili v takem primeru. Na tej stopnji, ko še nič ni odločeno, bi morali verjeti, da bomo dobili točno to, kar si zaslužimo," je poudarila in dodala, da se ji zdijo vse razprave v javnosti med arbitražnim postopkom neprimerne in v nasprotju s samimi določili arbitražnega sporazuma, ki zahteva tajnost postopka. Sporna izjava DZ-ja? Izjave, kakršno je DZ sprejel ob sprejetju memoranduma in v kateri je zapisano, da mora sodišče določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem, sicer bo Slovenija štela, da sodišče ni opravilo svojega dela, po mnenju Sancinove služijo le notranjepolitičnim interesom. Sama je sicer izjavo označila za neprimerno in neresno. Da je meja s Hrvaško bila in je očitno še vedno tema, iz katere politiki skušajo kovati notranjepolitični kapital, je prepričan tudi Brglez. Izjavo je označil za del igre, ki pa v mednarodnem pravu ne šteje. Ob tem je poudaril še, da strokovnjaki kljub različnim političnim barvam govorijo isti jezik, politika pa je tista, ki išče druge poti. Poudaril je tudi, da je vprašanje arbitražnega sporazuma zelo pomembno vprašanje, ki pa lahko služi tudi temu, da se s tem skrijejo druge zadeve, ki bi bile lahko celo pomembnejše. Juri je dejal, da je izjava kot Damoklejev meč nad sporazumom. Ne glede na to, kakšna bo odločitev arbitražnega sodišča, ima Juri občutek, da na koncu nekateri ne bodo zadovoljni. Prepričan je, da nekateri politiki preprosto ne želijo, da se težava reši, saj predstavlja zanje vir političnega kapitala.

Sporazum je dober Vsi trije sogovorniki v razpravi, ki jo je organiziral KUD France Prešeren v sodelovanju z zavodom Kulturpraktik, so se strinjali, da je sporazum dober, z dvomi, ki se pojavljajo v delu javnosti oziroma politike, pa po njihovem mnenju Slovenija arbitrom ne pošilja pravega sporočila.

Navsezadnje so tudi oni le ljudje in puščice, uperjene vanje, zagotovo ne vplivajo dobro, je prepričan Juri. "Čas je za treznost," je poudaril.

Sancinova je pojasnila, da je bil dogovor o arbitražnem sporazumu kompromis – Slovenija je dosegla, da je zapisano, da mora dobiti stik z odprtim morjem, medtem ko je Hrvaška dosegla odpravo blokade v pristopnih pogajanjih z EU-jem. "Preseneča me, da se v Sloveniji pojavljajo izjave, da bomo dobili črto po sredini Piranskega zaliva. Kakšno sporočilo to daje arbitražnemu tribunalu? To je popolnoma zgrešen pristop. Mi smo v tem arbitražnem sporazumu uravnotežili rešitev s tem, da smo že nekaj ponudili Hrvaški, in računamo na optimalno rešitev, ki se jo da ustrezno mednarodnopravno podpreti," je navedla Sancinova.

Brglez: Politika naredila večjo težavo, kot bi lahko bila Brglez je opozoril, da so bili s sporazumom slovenski zahtevki prvič postavljeni v okvir mednarodnega prava. Pomen sporazuma vidi tudi v tem, da je premostil prepad med stroko in politiko, ki je glede meje včasih postavljala povsem nerealne zahteve. Te so bile postavljene tako visoko, da se je prepad zdel skoraj nepremostljiv, je opozoril in dodal, da je politika iz te problematike naredila veliko večjo težavo, kot bi lahko bila. "To ni naravno dan problem, to je ustvarjen problem," je prepričan.

Spregovoril je tudi o sami stroki in dejal, da se stroko v Sloveniji razume zelo široko, zato se potem lahko reče, da si stroka ni enotna. "Stroko se pri nas lahko zlorabi," je opozoril.

Arbitražni sporazum na referendumu dobil visoko večino ravno ob meji Juri je dejal še, da so sporazum na referendumu najodločneje podprli prav ljudje, ki živijo ob meji in so utrujeni od nenehnih zdrah. "Večji del javnosti v Istri je utrujen in komaj čaka, da se to poglavje konča, ne glede na to, kako se bo končalo," je povedal in dodal, da bo v najslabšem primeru položaj takšen, kot je zdaj.

Sancinova je pojasnila še, zakaj je stik z odprtim morjem za Slovenijo ključen. Gre v prvi vrsti za to, da se zagotovi neoviran dostop do koprskega pristanišča.

Ladje vanj plujejo oziroma ga zapuščajo po določenih koridorjih in tako bo tudi ostalo, čeprav bo sodišče določilo koridor, po katerem bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem. Bi pa bil takšen koridor ključen, če bi se odnosi med Slovenijo in Hrvaško poslabšali in bi želela sosednja država slovenskemu pristanišču škodovati, je opozorila. "Ne verjamem, da bi arbitražni tribunal, ki bo določal stik z odprtim morjem, določil neko točko, črto ali meter široko območje, saj se člani tribunala dobro zavedajo, čemu naj bi to služilo," je še prepričana.

Ob koncu je pojasnila tudi, da sam arbitražni sporazum omogoča, da se obe strani med potekom postopka dogovorita, in ni rečeno, da se jima ne bo uspelo dogovoriti o določenih vprašanjih, kar potem pomeni, da bi lahko arbitražno sodišče ta dogovor vključilo tudi v končno razsodbo.

Spomnimo … Memorandum obeh strani, tako Hrvaške kot Slovenije, je moral biti pripravljen do 11. februarja 2013. Obe strani sta gradivo pravočasno oddali, naslednji rok, na katerega moramo biti pozorni, pa je 11. november 2013. Do tega datuma morata obe državi oddati protimemorandum, v katerem bo pripravljen odgovor na memorandum druge strani.

Ustna obravnava primera na arbitražnem sodišču bo potekala predvidoma spomladi leta 2014, dejstvo pa je, da lahko na končno odločitev arbitraže čakamo še kar nekaj časa.