Četrtek, 21. 3. 2024, 7.34
8 mesecev
757. DAN VOJNE V UKRAJINI
Rusi zjutraj sprožili obsežen napad na Kijev: zadeli tudi vrtec #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,24
Ruska vojska je danes zjutraj sprožila obsežen raketni napad na Kijev, v katerem je bilo ranjenih 13 ljudi, je sporočil župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko. Štiri osebe so zaradi poškodb potrebovale bolnišnično oskrbo, poročajo tuje tiskovne agencije. Ruska raketa pa je včeraj zvečer zadela tudi industrijsko območje v mestu Harkov na severu Ukrajine in pri tem ubila najmanj pet ljudi.
19.26 Ukrajina v iskanju naropanih umetnin po ruski invaziji
19.16 Zelenski pozval k uporabi vsega zamrznjenega ruskega premoženja
15.53 Pred vrhom EU pozivi k nadaljnji, predvsem vojaški podpori Ukrajini
15.15 Ruska vojska naj bi zavzela še eno vas v Donecku
14.42 Zelenski poziva k pokritju celotne Ukrajine s sistemom Patriot
14.25 Zunanji ministri višegrajske skupine neenotni glede vojaške pomoči Ukrajini
13.33 Ruska volilna komisija uradno razglasila zmago Putina na volitvah
11.52 Češka označila Rusijo za največjo varnostno grožnjo
10.03 Novi podatki o napadu v Kijevu
8.34 Napaden tudi Harkov. Poročajo o smrtnih žrtvah.
8.15 Ruska vojska sprožila obsežen raketni napad na Kijev
19.26 Ukrajina v iskanju naropanih umetnin po ruski invaziji
Številni ukrajinski muzeji so bili izropani v času od ruske invazije februarja 2022.
Kijev zdaj poskuša najti umetnine in dragocenosti ter govori o "omrežju", ki stoji za plenjenjem. Zaradi ukrajinske protiofenzive poleti 2022 se je bila ruska vojska prisiljena umakniti z območja okoli Hersona. 11. novembra je mesto osvobodila ukrajinska vojska.
Ena od številnih posledic ruske invazije na Ukrajino in večmesečnih turbulenc v regiji Herson je bilo opustošenje kulturnega sektorja.
V začetku novembra 2022 so bile na primer celotne zbirke odstranjene iz Hersonskega umetniškega muzeja, lokalnega zgodovinskega muzeja in državnih arhivov. Izropani so bili nagrobniki ruskih carskih poveljnikov in celo posmrtni ostanki ruskega feldmaršala Grigorija Potemkina, zaupnika carice Katarine II (cesarice Katarine Velike).
Seznami muzejskih eksponatov s tistim, kar je ostalo, kažejo, da manjka skoraj 11 tisoč umetnin v hersonskem umetnostnem muzeju. To je več kot tri četrtine zbirke, poroča Deutsche Welle.
Ruske okupacijske sile so ukradena dela odnesle v Centralni muzej Tavride, ki se nahaja v Simferopolu na ukrajinskem polotoku Krim, ki je od leta 2014 priključen Rusiji.
19.16 Zelenski pozval k uporabi vsega zamrznjenega ruskega premoženja
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes voditelje držav EU pozval k uporabi vsega zamrznjenega ruskega premoženja, vključno z dobički, za obnovo Ukrajine in orožje v boju proti ruski agresiji. Po njegovih besedah je ključno, da EU zagotovi Kijevu več streliva. Pozval je tudi k začetku pristopnih pogajanj z EU, kar bi spodbudilo Ukrajince v boju proti Rusiji.
Zelenski je v svojem videonagovoru na vrhu EU v Bruslju pozval k napredku glede "pravične" uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, pri čemer se je zavzel za to, da bi ruska sredstva uporabili še letos.
Zelenski je tudi pozdravil prizadevanja EU pri dobavi orožja Ukrajini, a hkrati voditelje opozoril, da Evropa lahko zagotovi več. Kot je dejal, je ključno, da EU zagotovi več streliva ukrajinskim silam, da bi dosegli poraz Rusije.
Zavzel se je tudi za večjo sprostitev trgovine z EU. Pri tem je označil kot "nepravično", da EU še naprej brez omejitev uvaža žito iz Rusije in Belorusije, hkrati pa se je odločila omejiti uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov iz Ukrajine.
Svet EU in Evropski parlament sta v sredo dosegla začasni dogovor o podaljšanju odprave carin na uvoz blaga iz Ukrajine za eno leto do začetka junija 2025. Hkrati pa so razširili seznam izdelkov in pridelkov, za katere veljajo t. i. varnostni mehanizmi.
Zelenski je v nagovoru voditeljem, ki bodo danes med drugim govorili o napredku Ukrajine na njeni poti v EU, dejal, da je začetek "pravih pogajanj" o članstvu Ukrajine ključen za spodbudo ljudem v boju proti ruski agresiji. "Ukrajinci morajo videti, da se EU približuje," je dejal, kot so sporočili iz krogov blizu vrha EU. Ukrajina izpolnjuje svoje obveznosti glede reform. Potrditev pogajalskega okvira bi podprla Ukrajince in poslala "pravi signal" vsej Evropi po junijskih evropskih volitvah.
Evropska komisija je prejšnji teden predstavila osnutek pogajalskega okvirja, ki bo služil kot vsebinska podlaga za pogovore o pridružitvi te države kandidatke EU. O tem bodo danes govorili tudi voditelji sedemindvajseterice, vendar konkretnih odločitev ni pričakovati.
15.53 Pred vrhom EU pozivi k nadaljnji, predvsem vojaški podpori Ukrajini
Voditelji držav EU naj bi na zasedanju v Bruslju poslali močno sporočilo podpore Ukrajini. Nemški kancler Olaf Scholz je danes poudaril, da je nadaljnja podpora Kijevu, predvsem v orožju, pomembna, k temu pa morajo prispevati vse članice. Na vrhu naj bi govorili tudi o vprašanju uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, kjer si države niso enotne.
Kancler Scholz od vrha pričakuje "zelo jasen signal" ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu o odločenosti EU pri nadaljnji podpori Kijevu. Kot je dejal ob prihodu na srečanje, ostaja podpora Ukrajini še naprej pomembna, da bi se zoperstavili brutalni ruski agresiji. Pri tem gre tako za finančno pomoč kot podporo pri obnovi, predvsem pa za dobavo orožja Kijevu.
Scholz je s tem v zvezi pozval vse države članice k ustreznemu prispevku. Sam vidi pri tem opazen napredek. Kot je opozoril, ne gre samo za razširitev proizvodnje streliva in orožja v Evropi, ampak tudi za nakupe zunaj Evrope.
Na dvodnevnem vrhu, ki se ga udeležuje tudi premier Robert Golob, bo razprava tekla tudi o predlogu za uporabo prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja za zagotavljanje orožja Kijevu.
Scholz je glede predloga menil, da bi EU te prihodke lahko uporabila in jih namenila predvsem nabavi orožja in streliva za Ukrajino.
Predlog podpira tudi estonska premierka Kaja Kallas, ki ga je označila za prvi korak pri pomoči Ukrajini, "čeprav bi radi videli več".
Latvijska premierka Evika Silina je pozvala h konkretnejši podpori Ukrajini, pri čemer je poudarila potrebo po povečanju evropskih naložb v obrambno industrijo in obsega evropske vojaške podpore Ukrajini.
Bolj zadržan do predloga za uporabo prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja je avstrijski kancler Karl Nehammer. Poudaril je, da je za Avstrijo kot nevtralno državo pomembno zagotoviti, da ta denar ne gre za orožje in strelivo, pri čemer podpira predhodni predlog, po katerem bi te prihodke namenili obnovi Ukrajine.
Evropska komisija je v sredo predlagala, da se približno 90 odstotkov prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja nameni za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF), deset odstotkov pa bi v okviru proračuna EU namenili za podporo ukrajinski obrambni industriji in povojni obnovi države.
Za zdaj ostaja odprto, ali bodo predlog, ki odpira številna vprašanja, podprle vse države članice.
15.15 Ruska vojska naj bi zavzela še eno vas v Donecku
Ruske sile so zavzele vas Tonenke v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Po oceni britanskega obrambnega ministrstva se je sicer napredovanje ruske vojske na vzhodu Ukrajine v zadnjih tednih upočasnilo, kar naj bi bila posledica izgub, ki jih je ruska stran utrpela v nedavni bitki za vas Avdijivka.
"Ruske oborožene sile so osvobodile vas Tonenke," je v dnevnem poročilu navedlo ministrstvo. Podrobnosti o zavzetju vasi, ki leži okoli deset kilometrov zahodno od Avdijivke, ob tem ni podalo. V Kijevu se na navedbe še niso odzvali.
Obrambno ministrstvo v Londonu je medtem na omrežju X objavilo oceno, da se je napredovanje ruskih sil na vzhodu Ukrajine v zadnjih tednih upočasnilo. Razlog za to naj bi bil v izgubah, ki jih je ruska vojska utrpela v bitki za Avdijivko, ki jo je ponovno zavzela konec februarja.
Po navedbah ministrstva razmere na fronti kljub temu ostajajo nestabilne, ukrajinska vojska pa se pri ohranjanju svojih položajev spopada s pomanjkanjem osebja in streliva, poročajo tuje tiskovne agencije.
14.42 Zelenski poziva k pokritju celotne Ukrajine s sistemom Patriot
New Russian missile attack on Kyiv. Over 30 missiles were shot down, including an air-launched ballistic missile. People were injured, and they are all receiving the necessary assistance.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) March 21, 2024
Such terror continues every day and night. It is possible to put an end to it through… pic.twitter.com/iv0MWeLyiQ
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nočnih ruskih zračnih napadih na ukrajinsko prestolnico Kijev pohvalil sistem protizračne obrambe Patriot, ki so ga Ukrajini dobavile ZDA.
"Ruski teroristi nimajo raket, ki bi lahko zaobšle Patriot in druge vodilne svetovne sisteme," je dejal Zelenski na platformi X.
Pozval je k dobavi novih sistemov za zaščito celotne države. "Ta zaščita je zdaj potrebna v Ukrajini. Od Kijeva do Harkova, Sumija do Hersona in Odese do regije Doneck," je poudaril in dodal, da je to povsem mogoče, če bodo njihovi partnerji izkazali dovolj politične volje.
Ukrajinske oblasti so sporočile, da je bilo v zračnem napadu Rusije ranjenih 13 ljudi. Štirje od njih so hospitalizirani.
14.25 Zunanji ministri višegrajske skupine neenotni glede vojaške pomoči Ukrajini
Zunanji ministri višegrajske skupine so bili danes enotni glede potrebe po okrepitvi pomoči Ukrajini. Razhajali pa so se glede dobave orožja, pri čemer je Poljska napovedala, da se bo pridružila češki pobudi za nabavo 800.000 artilerijskih izstrelkov za Ukrajino iz držav zunaj EU. Madžarska in Slovaška pa sta vnovič zavrnili dobavo orožja Ukrajini.
Češki zunanji minister Jan Lipavsky je na srečanju izpostavil potrebo po okrepitvi pomoči Ukrajini, zlasti vojaške, da bi "ruska vojska ostala čim dlje od naših meja", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
V luči tega je poljski kolega Radoslaw Sikorski napovedal, da bo Varšava sodelovala pri češki pobudi za nabavo 800.000 artilerijskih izstrelkov za Ukrajino iz držav zunaj EU.
"Ukrajina je bila napadena. Pozivamo k miru in pogajanjem, a če žrtvi odrečemo sredstva za obrambo, potem jo s tem prisilimo k predaji," je opozoril Sikorski in dodal, da bo Poljska pri češki pobudi sodelovala ne le finančno, temveč tudi logistično.
Madžarska in Slovaška sta medtem vnovič zavrnili pošiljanje orožja Ukrajini. "Madžarska Ukrajini ni dobavila orožja in tega tudi ne bo počela," je dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Hkrati je namige o morebitnem pošiljanju zahodnih vojakov v Ukrajino opisal kot nevarne.
Tudi slovaški zunanji minister Juraj Blanar je ponovil, da Slovaška ne podpira dobave orožja Ukrajini. "Vojna nima vojaške rešitve. Ne bomo se pridružili češki pobudi za strelivo," je dodal.
13.33 Ruska volilna komisija uradno razglasila zmago Putina na volitvah
Ruska volilna komisija je danes Vladimirja Putina uradno razglasila za zmagovalca nedavnih predsedniških volitev. Osvojil je namreč 87,28 odstotka glasov ob 77,49-odstotni volilni udeležbi. Po uradni razglasitvi zmage se je Putin zahvalil Rusom za njihovo podporo in obljubil, da bo naredil vse, da upraviči njihovo zaupanje.
Vodja volilne komisije Ela Pamfilova je ob tem zavrnila kritike Zahoda, češ da volitve niso bile niti svobodne niti poštene. Prepričana je, da so bile ne le poštene temveč tudi konkurenčne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poleg Putina so kandidirali še trije politiki, ki pa niso predstavljali prave konkurence in so prejeli med tri in štiri odstotke glasov. "Gre za drugačno opozicijo. Ne strinjajo se z vsem in stvari kritizirajo. So pa vseeno proruski," je dodala.
Tridnevne volitve, ki so potekale tudi v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson ter na polotoku Krim, sta zaznamovala okrepitev ukrajinskih napadov in vandalizem na voliščih. Po navedbah Pamfilove je bilo 30 volilnih skrinjic politih z zeleno barvo, a so jih večino uspeli rešiti.
Putin je medtem v prvem odzivu kmalu po zaprtju volišč v nedeljo dejal, da izidi kažejo, da Rusi zaupajo njegovemu vodstvu. Napovedal je tudi ukrepanje zoper ljudi, ki so oddali neveljavne glasovnice. "S takšnimi ljudmi se je treba soočiti," je dodal.
11.52 Češka označila Rusijo za največjo varnostno grožnjo
Parlament v Pragi je Rusijo označil za največjo varnostno grožnjo Češki. V izjavi, sprejeti v sredo, so češki poslanci posvarili, da skuša Rusija svoj vpliv razširiti v Ukrajino in druge evropske države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Širjenje vpliva Moskve je po mnenju čeških poslancev povezano tudi z izvajanjem vojnih zločinov. Zato je po njihovem prepričanju ključno, da Ukrajini še naprej pomagajo pri njeni obrambi pred rusko agresijo.
"Po drugi strani bi ustavitev dobave vojaške opreme ruskemu terorističnemu režimu omogočila osvojitev in opustošenje Ukrajine," so še zapisali v izjavi. Praga je v preteklosti Kijevu med drugim že dobavila tanke, bojne helikopterje in več raketometov.
Češka je pred kratkim sprožila pobudo za nabavo približno 800 tisoč artilerijskih izstrelkov za Ukrajino iz držav zunaj EU. V zadnjem času je bilo namreč vse več poročil o pomanjkanju streliva na ukrajinski strani. Poleg tega ima Kijev vse več težav pri rekrutiranju novih vojakov za fronto. Češki pobudi se je pridružilo že več držav, med njimi tudi Slovenija.
10.03 Novi podatki o napadu v Kijevu
V ruskem napadu na Kijev je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 13 ljudi, od katerih so štirje potrebovali bolnišnično pomoč. Ukrajinsko vojno letalstvo je navedlo, da je nad državo sestrelilo vseh 31 ruskih raket, pri čemer je glavnina teh letela v smeri prestolnice.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po napadu ponovil poziv mednarodni skupnosti, naj Ukrajini priskoči na pomoč z naprednimi sistemi zračne obrambe.
"Tak teror se nadaljuje dan in noč," je Zelenski zapisal na Telegramu, obenem pa izrazil prepričanje, da je te napade mogoče ustaviti s politično voljo partneric Ukrajine. Kot trdi, ruske rakete namreč niso sposobne obiti sistemov zračne obrambe, kot je denimo ameriški patriot.
8.34 Napaden tudi Harkov. Poročajo o smrtnih žrtvah.
Ruska raketa je pozno sinoči zadela industrijsko območje v mestu Harkov na severu Ukrajine in pri tem ubila najmanj pet ljudi, osem pa je ranjenih. Hkrati je velik požar nastal tudi v tiskarni, so sporočile lokalne oblasti.
Župan Igor Terehov je povedal, da po napadu pogrešajo še pet ljudi.
V videonagovoru je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudaril, da v Harkovu, drugem največjem ukrajinskem mestu, ni ustrezne protiletalske obrambe.
8.15 Ruska vojska sprožila obsežen raketni napad na Kijev
Ruska vojska je danes zjutraj sprožila obsežen raketni napad na Kijev, v katerem je bilo ranjenih najmanj deset ljudi, je sporočil župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko. Dve osebi sta zaradi poškodb potrebovali bolnišnično oskrbo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kličko je v aplikaciji za sporočanje Telegram povedal, da so enote protiletalske obrambe odbile napad, vendar so delci raket padli na različne dele mesta. Dodal je, da so ostanki sestreljene ruske rakete zadeli več stanovanjskih zgradb, industrijskih objektov in vrtec.
Zadnji večji raketni napad na Kijev so ruske sile izvedle konec januarja.
Since 0318 local time, Russia has been launching missiles and rockets across Ukraine’s sovereign territory with no regard for civilians.
— Ambassador Bridget A. Brink (@USAmbKyiv) March 21, 2024
More U.S. assistance is needed now to help Ukraine defend itself against Russia’s unjustified full-scale invasion.
Ostanki raket so zadeli več zgradb.
Reševalci so na terenu v različnih delih prestolnice in gasijo več požarov.
Ljudje bežijo pred nevarnostjo.
