Petek, 27. 10. 2017, 7.27
6 let, 6 mesecev
Razkrili skoraj tri tisoč tajnih dokumentov o atentatu na Kennedyja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,18
3
Ameriška vlada je objavila skoraj tri tisoč tajnih dokumentov o atentatu na nekdanjega predsednika Johna F. Kennedyja. Ti med drugim kažejo, da je bila policija obveščena o grožnjah, ki jih je prejel njegov atentator, vendar ni ukrepala. Dan pozneje so ga ubili, še preden so mu začeli soditi. Dokumenti razkrivajo tudi poskuse Cie, da bi zastrupila kubanskega predsednika Castra.
Ameriškega predsednika Kennedyja so ustrelili 22. novembra 1963 na trgu Daley v Dallasu. Umrl naj bi po tretjem strelu, ki ga je Lee Harvey Oswald izstrelil iz šestega nadstropja bližnjega skladišča šolskih knjig na odprt avtomobil predsednika. Za 35. predsednika ZDA je bil smrtonosen strel v lobanjo. Umrl je na kraju nesreče.
Vsega niso objavili, ker se bojijo za varnost
S privolitvijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v četrtek objavili okoli 2.900 strani dokumentov, ki razkrivajo ozadje o atentatu. Po zakonu iz leta 1992 mora namreč ameriški nacionalni arhiv dokumente objaviti 25 let po smrti, razen če se predsednik odloči drugače. Razlogi so lahko ogrožanje državne varnosti, vpliv na mednarodne odnose, vpliv na delo obveščevalnih služb in to, da bi škoda presegla interes javnosti do informiranosti.
Nekaj sto dokumentov sicer še vedno ostaja tajnih, saj ameriški predsednik ter strokovnjaki služb FBI in Cia menijo, da bi lahko škodovali nacionalni varnosti.
Morilec ubit med premeščanjem iz zapora v zapor
Oswald je bil nekdanji marinec in privrženec komunizma. Dokazano je bilo, da je Oswald streljal na predsednikov avtomobil. Strokovnjaki za orožje niso prepričani, da bi lahko s svojo puško tako natančno in učinkovito zadel tarčo.
Mesto, kjer je bil ustreljen Kennedy, je označeno s spominsko tablo. Zraven je postavljena lesena silhueta predsednikovega sina, kako salutira njegovi krsti med pogrebnim sprevodom.
Oswald se je po atentatu z mestnim avtobusom vrnil v svoje stanovanje, pobral pištolo in nato na ulici ubil policista. Po dejanju se je skril v bližnjo kinodvorano, pri čemer so ga opazile priče, sledila pa je aretacija.
Med premeščanjem iz zapora v zapor ga je ustrelil in ubil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, ki je bil vpleten v mafijske posle. Uvodoma je trdil, da je to storil, da bi Oswalda kaznoval za umor, kasneje pa je začel zgodbo spreminjati in navajati zarote.
Da se pripravlja umor Oswalda, je dan pred tem opozoril FBI, vendar so pri dallaški policiji zagotovili, da bo za varnost pri premeščanju primerno poskrbljeno. Oswald je bil ubit, še preden so proti njemu spisali obtožnico, razkrivajo včeraj objavljeni dokumenti.
Memorandum, ki ga je poslala CIA FBI-ju razkriva, da je novinar britanskega časopisa Cambridge Evening News 25 minut pred umorom prejel sumljiv klic. Anonimen klicatelj je novinarju naročil, naj pokliče na ameriško ambasado v Londonu saj bo izvedel pomembno novico.
Lee Harvey Oswald
Skoraj tri tisoč dokumentov
Nekaj manj kot tri tisoč objavljenih dokumentov, ki jih javnost pred tem še ni videla, vsebuje informacije ameriške obveščevalne agencije Cia in zveznega preiskovalnega urada FBI, ki naj bi bile ključne. Informacije iz dokumentov so pomembne, ker bi z njimi lahko zatrli številne teorije zarote, ki so se razvile. Številni so sumili Sovjetsko zvezo, Cio in mafijo. Nekateri so s prstom kazali tudi na Fidela Castra in celo na ameriško vlado.
Več poskusov Cie, da bi se znebila Castra
Dokumenti razkrivajo, da je Cia večkrat pripravljala atentat na nekdanjega voditelj Kube Castra. Ta se je leta 1963 razveselil smrti najmlajšega predsednika ZDA, vendar je leta 1978 Američanom zatrdil, da Kuba ni vpletena v umor, je zapisano v objavljenih dokumentih.
Sovjeti prepričani, da je bil napad skrbno načrtovan
Sovjetska zveza je Oswalda opisala kot nevrotičnega manijaka. Po njihovem mnenju je bil celoten napad skrbno načrtovan, za njim pa bi lahko stala ameriška desnica.
J. F. Kennedy med govorom nekaj ur pred atentatom.
John F. Kennedy je bil četrti predsednik, ki je umrl v atentatu. Bil je tudi najmlajši od vseh ameriških predsednikov. Znan je bil po svoji šarmantnosti, s katero je v televizijskem soočenju pred volitvami premagal nasprotnika Richarda Nixona.
3