Sreda,
28. 5. 2014,
13.28

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Brazilija rasizem

Sreda, 28. 5. 2014, 13.28

8 let, 7 mesecev

Rasizem brazilskega nogometa

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Temnopolte brazilske nogometaše redno zmerjajo z opicami.

Konec aprila se je zgodil verjetno letošnji najbolj odmeven nogometni rasistični izpad. Brazilcu Daniju Alvesu, ki igra v dresu Barcelone, so med izvajanjem kota na tekmi španske lige proti Villarealu gledalci vrgli banano. A Alves jo je pobral, odgriznil, odvrgel in izvedel kot. Za potezo so mu vsi ploskali, vključno z brazilsko predsednico Dilmo Roussefo, ki je o Alvesu navdušeno tvitala. Prav tako kot predsednik Fife Sepp Blatter, ki je zapisal, da na svetovnem prvenstvu v Braziliji ne bo prav nobene tolerance do rasizma.

Nogometni rasizem je v Braziliji namreč zelo razširjen. Temnopolti nogometaši so hkrati junaki in tarče rasizma. Prav tako sodniki. Sodnik Marcio Chagas da Silva je bil denimo v svoji karieri tarča vsaj dvestotih rasno motiviranih napadov. Med eno zadnjih tekem letošnje brazilske lige so mu gledalci vzklikali: "Pojdi nazaj v džunglo, opica!"

Marca so nogometaša Marosa Arouca da Silvo iz nogometnega kluba Santos napadli med intervjujem po tekmi, ga ozmerjali z opico in nogometaš je pred kamerami bruhnil v jok. Tudi bivši vratar brazilske reprezentance Dida se je večkrat pritoževal nad rasističnimi besednimi napadi nanj.

Napudrani nogometaši

Toda rasizem v brazilskem nogometu je vse prej kot nov pojav. Nekako je nastal že z začetkom brazilske nogometne zgodbe. Ko so pred več kot sto leti v Braziliji začeli igrati nogomet, je ta veljal za igro belske elite.

A kaj ko se je kmalu izkazalo, da so najboljši nogometaši temnopolti. Želja po belskosti nogometa je šla tako daleč, da je leta 1914 nogometni klub Fluminense svojega najboljšega igralca, temnopoltega Carlosa Alberta pred tekmo napudral z riževo moko, da bi bil bolj bel. Med tekmo je znoj spral puder in gledalci so igralca ozmerjali, navijači nasprotnega kluba pa so začeli prepevati pó-de-arroz – riževa moka. Ime se je za navijače Fluminensa ohranilo do današnjih dni, na domačih tekmah pa navijači na štadion pred začetkom tekme še vedno mečejo riževo moko.

Leta 1920 je celo brazilski predsednik zahteval, da v brazilskih klubih, ki gostujejo v tujini, ne sme biti temnopoltih igralcev, saj naj bi kvarno vplivalo na ugled Brazilije v tujini.

Premalo kaznovani izpadi

Zdaj, skoraj sto let pozneje, si Brazilija prizadeva ravno nasprotno. Za ugled države v tujini je nujno, da se med svetovnim nogometnim prvenstvom ne bi dogajali rasistični izpadi. Najbolj odločna zagovornica boja proti rasizmu je brazilska predsednica, ki ob vsaki priložnosti opozori na problem. "Brazilija je država z največjo temnopolto populacijo zunaj Afrike," je opomnila: "Rasizem v brazilskem vsakdanu nikakor ni sprejemljiv."

Stvari pa se spreminjajo le počasi. Rasizem je v Braziliji kazniv šele od leta 1989. Čeprav je FIFA pred svetovnim prvenstvo organizirala konferenco o tej temi, da bi Brazilce spodbudili k drugačnemu razmišljanju, je počasen tudi brazilski sodni sistem. Igralca Arouca in Dida, prav tako nogometni sodnik Chagas, so denimo rasistične napade prijavili policiji, a zgodilo se ni nič.

Letos je bil sicer kaznovan nogometni klub Esportivo, ko so njegovi navijači sodnikov avtomobil zasuli z bananami, a je bila kazen po mnenju mnogih premila: 10.000 evrov in prepoved petih domačih tekem.

Lani pa so nogometaša Danila Larangeira (tedaj je igral za klub Palmeiras, zdaj pa za Udinese) obsodili na leto dni pogojne zaporne kazni, ker so ga kamere leta 2010 ujele, da je nasprotnika pljunil in ozmerjal z oslom. Ta je incident nemudoma prijavil policiji kot rasistični napad. Sodišče je pozneje kazen spremenilo v denarno kazen in družbenokoristno delo.

Beli igralci imajo vse zobe

"Rasizem v brazilskem nogometu je še vedno tabu," je prepričan zgodovinar Marcel Diego Tonin iz univerze v Sao Paulu, ki preučuje odnos med rasami v brazilskem nogometu. "Nogomet je še vedno bel šport. Čeprav je večina igralcev temnopoltih, klube vodijo belci, ki prevladujejo med trenerji in menedžerji," je dejal novinarjem DW. Kar je res – od 20 klubov v prvi brazilski ligi jih ima 19 belopoltega predsednika in 18 belega trenerja. V državi, kjer je bila po popisu iz leta 2010 več kot polovica od 97 milijonov ljudi temnopoltih.

Nogometaš kluba Cruzeiro Tinga, ki je bil letos tarča rasističnega napada na igrišču, je za televizijo Globo TV dejal, da v Braziliji rasizem lahko opaziš v očeh ljudi: "V Braziliji se pretvarjamo, da smo vsi enaki, a smo v resnici polni predsodkov, ki jih skrivamo. Le pretvarjamo se, da smo vsi enaki."

Tako bo težko, da bi bilo svetovno prvenstvo v Braziliji prvenstvo enakosti. Le nekaj tednov pred začetkom se je namreč zgodil nov rasistični izpad. Novi predsednik kluba Sao Paulo Carlos Miguel Aidar je v intervjuju izjavil, da bi v klub ponovno rad pripeljal Kakaja, ker "je tipičen igralec Sao Paula: zna brati in pisati, ima vse zobe in lepo govori". V stereotipu vse nasprotno velja za temnopolte Brazilce.