Putinova oblast: Rusija ni Evropa

Zaostrovanje odnosov med Zahodom in Rusijo po aneksiji Krima se odraža tudi v ruskem javnem mnenju. Kot kaže študija ruskega inštituta za raziskavo javnega mnenja Levada center, vse več Rusov meni, da njihova država stopa po posebni poti, ki se razlikuje od zahodne poti.

Četrtina Rusov hrepeni po nekdanji Sovjetski zvezi Če je lani tako menilo 33 odstotkov vprašanih, jih zdaj že 38 odstotkov. Zgolj 28 odstotkov Rusov meni, da bi se morala Rusija zgledovati po zahodnem modelu, torej po modelu, ki vključuje demokratično družbo in tržno gospodarstvo. Lani je takšno mnenje zagovarjalo 33 odstotkov Rusov.

Slaba četrtina Rusov – 24 odstotkov – hrepeni po socializmu, kot je bil v času komunistične Sovjetske zveze. Ta odstotek je vsa leta več ali manj enak. Pri nostalgikih za sovjetskim obdobjem gre večinoma za starejšo generacijo.

Politični spori krepijo protievropsko razpoloženje Le 21 odstotkov Rusov meni, da se Rusija trenutno razvija po evropskem zgledu, pred letom dni je bilo takšnih kar precej več – 31 odstotkov. Vse več Rusov je prepričanih, da ruska "lastna pot" temelji na razliki med ruskimi in zahodnimi vrednotami. Lani jih je tako menilo 18 odstotkov, letos že 23 odstotkov.

Kot je za ruske medije dejal sodelavec Levada centra Aleksej Gradaškin, se protievropsko razpoloženje v Rusiji vedno okrepi takrat, ko prihaja do političnih sporov med Moskvo in Zahodom.

Putinova oblast prepričuje Ruse, da Rusija ni del Evrope Nenaklonjenost Evropi in Zahodu med prebivalci Rusije pa krepi tudi oblast ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusko kulturno ministrstvo namreč pripravlja projekt Temelji državne kulturne politike, katerega glavna teza je, da Rusija ni Evropa.

Samoosamitev Rusije od Evrope pa gre z roko v roki z vse močnejšim zatiranjem Putinovih nasprotnikov. Kot piše nemški Die Welt, je Putinova Rusija na poti v policijsko državo.

Kremelj proti opoziciji Pripravlja se zakonodaja, ki bo omejila svobodo zbiranja, mediji odpuščajo neposlušne novinarje, oblast je prepovedala internetne strani, ki so kritične do nje. Kremelj vse bolj tudi stiska nevladne organizacije, ki jih je že pred tem označil za tuje agente.

Spopad in trenje med dvema Rusijama – eno naklonjeno Zahodu in Evropi ter drugo, ki hrepeni po samoizolaciji od Evrope – sicer ni nič novega. Že v začetku 19. stoletja so izbruhnile prve polemike med t. i. zahodnjaki (rusko: zapadniki) in t. i. slovanofili.

Zahodnjaki za uvedbo prozahodnih reform, slovanofili proti Zahodnjaki so zagovarjali sprejetje kulturnih in političnih reform po zgledu Zahoda, med drugim uvedbo liberalizma, in industrializacijo Rusije.

Nasprotno so slovanofili zavračali zgledovanje po Zahodu. Zlasti so postali protizahodno usmerjeni slovanofili vplivni po porazu Rusije v krimski vojni (1853–1856). Spopad z zahodnima velesilama Veliko Britanijo in Francijo, ki sta priskočili na pomoč Turčiji, je okrepil protizahodno usmerjenost Rusov.

Ruski carizem naklonjen protizahodni ideologiji Po tej prvi krimski krizi, če je tako imenujemo, je vpliven ideolog slovanofilstva Nikolaj Danilevski izdal knjigo Rusija in Evropa, v kateri je trdil, da Rusija ni niti del Evrope niti del Azije, ampak nekaj posebnega. Danilevski je tudi kritiziral ruskega carja Petra Velikega, ker je poskušal evropeizirati Rusijo.

Slovanofilstvu sorodno gibanje je tudi t. i. počveničevstvo (slovensko: vrnitev k zemlji), ki se je v Rusiji pojavilo po krimski vojni. Za razliko od slovanofilov so imeli predstavniki počveničevstva pozitivno mnenje o Petru Velikem, bili pa so tudi močno protikatoliško, protiprotestantsko in antisemitsko usmerjeni. Počveničevstvo je postala ideologija ruskega carizma do leta 1917.

Vzhodnjaki: Rusija je del Azije Še bolj so se od Evrope hoteli odmakniti t. i. vostočniki (vzhodnjaki), ki so zagovarjali usmerjenost Rusije proti Aziji in trdili, da ima Rusija več skupnega s kakšno Kitajsko kot z Evropo.

Kot pomemben ideolog slavonofilstva in ruskega konservativizma velja Ivan Iljin. Ta ruski plemič, vnet zagovornik ruskega nacionalizma in monarhizma oziroma carizma, je po oktobrski revoluciji zbežal v Nemčijo, po vzponu nacizma pa se je preselil v sosednjo Švico, kjer je umrl leta 1954.

Monarhistični slovanofil Iljin – Putinov politični vzornik Iljinova stališča, zlasti tista, da je Zahod sam po sebi protiruski in da želi oslabiti Rusijo, imajo, kot je dejal nemški zgodovinar Frank Golczewski za Der Spiegel, velik vpliv tudi na Putina. Leta 2005 so Iljinove posmrtne ostanke na pobudo ruskega filmskega režiserja Nikite Mihalkova prekopali in prenesli domov v Rusijo. Putin je osebno sodeloval pri pripravi prenosa njegovih posmrtnih ostankov.