Torek,
5. 12. 2023,
9.34

Osveženo pred

1 leto

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,91

Natisni članek

Natisni članek

Rusija Slovenija diplomati sprejem Vladimir Putin

Torek, 5. 12. 2023, 9.34

1 leto

Putin med novimi diplomati sprejel tudi slovensko veleposlanico Darjo Bavdaž Kuret

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,91
Vladimir Putin, sprejem diplomatov | Dolgoletna diplomatka Darja Bavdaž Kuret je bila letos poleti imenovana za novo veleposlanico Slovenije v Rusiji, kjer je nasledila Branka Rakovca. | Foto Reuters

Dolgoletna diplomatka Darja Bavdaž Kuret je bila letos poleti imenovana za novo veleposlanico Slovenije v Rusiji, kjer je nasledila Branka Rakovca.

Foto: Reuters

Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek sprejel več novoimenovanih veleposlanikov v Moskvi, med njimi novo slovensko veleposlanico Darjo Bavdaž Kuret. V pogovoru z njimi je presodil, da je dvostranski dialog med Moskvo in številnimi državami zastal, in zagotovil, da ga je Rusija pripravljena obnoviti, če bodo države to želele. Odzvala se je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon: "Predaja akreditivnega pisma je povsem običajen postopek, ki ne spreminja ničesar". Poudarila je, da Slovenija še naprej obsoja rusko agresijo v Ukrajini, Kijevu pa bo stala ob strani, dokler bo to potrebno.

Na ponedeljkovi slovesnosti ob predaji poverilnih pisem novoimenovanih tujih veleposlanikov je ruski predsednik poleg nove slovenske veleposlanice sprejel še diplomatske predstavnike dvajsetih drugih držav, med njimi Nemčije, Švedske, Združenega kraljestva, Grčije, Turčije in Avstralije, pa tudi več srednjeazijskih, vzhodnoazijskih in afriških držav.

Tudi v pogovorih z nekaterimi drugimi diplomatskimi predstavniki držav Zahoda, na primer Grčije in Švedske, je Putin izrazil obžalovanje zaradi prekinitev političnih in kulturnih vezi ter upanje na ponovno oživitev odnosov, poročata francoska tiskovna agencija AFP in ruska tiskovna agencija Tass. | Foto: Reuters Tudi v pogovorih z nekaterimi drugimi diplomatskimi predstavniki držav Zahoda, na primer Grčije in Švedske, je Putin izrazil obžalovanje zaradi prekinitev političnih in kulturnih vezi ter upanje na ponovno oživitev odnosov, poročata francoska tiskovna agencija AFP in ruska tiskovna agencija Tass. Foto: Reuters

Večina evropskih držav na seznamu neprijateljskih držav 

Odnosi med Moskvo in zahodnimi državami so se močno poslabšali po začetku ruskega napada na Ukrajino februarja lani. Rusija je julija lani Slovenijo dodala na seznam neprijateljskih držav, na katerem se je znašla večina evropskih držav, pa tudi Evropska unija, ZDA, Združeno kraljestvo in več drugih držav, ki nasprotujejo ruski agresiji v Ukrajini in so zaradi nje uvedle sankcije proti Moskvi.

Slovenija že od začetka vojne v Ukrajini izraža odločno podporo napadeni državi in ji pomaga. Ukrajino je letos podprla tudi v postopku proti Rusiji pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Dolgoletna diplomatka Darja Bavdaž Kuret je bila letos poleti imenovana za novo veleposlanico Slovenije v Rusiji, kjer je nasledila Branka Rakovca. Veleposlaništvo v Moskvi poleg Rusije pokriva še Belorusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.

Odziv zunanje ministrice Fajonove: "Še vedno obsojamo rusko agresijo v Ukrajini"

"Gre za povsem običajen postopek, ki ne spreminja ničesar," je ob robu razprave z mladimi o širitvi in reformah EU v času svetovnih kriz v Centru Rog pojasnila Fajon. Spomnila je, da sta zaradi invazije na Ukrajino tako Slovenija kot Rusija zmanjšali število diplomatskega osebja in omejili stike. "Še vedno obsojamo rusko agresijo v Ukrajini. Trudimo se storiti vse, da bi ustavili nasilje in dosegli mir v Ukrajini. Ukrajini pa bomo stali ob strani, dokler bo to potrebno," je dodala.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki jo je Fajon danes gostila v Ljubljani in s katero sta se skupaj udeležili razprave, je povedala, da je Putin v Kremlju sprejel tudi nemškega veleposlanika.
Povedala je, da je Nemčija sicer v preteklosti zaradi kršitev človekovih pravic že zaprla nekatera svoja veleposlaništva, a takšen pristop je bil po njenem mnenju napačen. Na primeru Irana je ponazorila, da je Nemčija kljub pozivom javnosti k zaprtju veleposlaništva v Teheranu ohranila svojo diplomatsko prisotnost v tam. "Če bi zaprli naše veleposlaništvo v Teheranu, kako bi lahko ženske ali zagovorniki človekovih pravic iz Irana zaprosili za vizum?," je vprašala.
Ocenila je, da bi bilo zapiranje veleposlaništev v Moskvi darilo za Putina. "Zato ne samo Slovenija, ne samo 19 drugih držav, ampak tudi Nemčija pošilja novega veleposlanika v Rusijo z namenom, da bi videli, kaj se tam dogaja, in da bi imeli predstavništvo, kjer bi ljudje lahko zaprosili za vizume," je dodala.

Spomnila je tudi na nedavno udeležbo ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova na zasedanju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Skopju. Poudarila je, da je bila prisotnost evropskih držav nujna, saj bi v nasprotnem primeru Ovse prepustili Rusiji.
Denar
Novice Zaslužki menedžerske elite strmo navzgor
Sonce
Novice Ogromna luknja na Soncu, iz nje piha proti Zemlji. Kaj prihaja?