Prodaja beneškega otoka propadla

Pred nekaj meseci je po svetu zaokrožila novica, da italijanska vlada prodaja otok pred Benetkami. Sedem hektarjev velik otoček je bil nekoč pokopališče umrlih zaradi kuge in odkar so leta 2009 posneli ameriško oddajo o nadnaravnih pojavih, velja za otok, na katerem straši. Odločitev o prodaji je pri Benečanih naletela na buren odziv, saj nasprotujejo temu, da bi se še en otok v laguni spremenil v luksuzni zasebni resort.

Za zdaj so Benečani pomirjeni: po prvi dražbi prodaja ni uspela. Prav tako na vladni dražbi nista bila prodana ženski samostan in gradič v Gradišču ob Soči tik ob slovenski meji. Namesto da bi si vlada malce opomogla in pokrila nekaj dolgov, si je nakopala še sloves slabega nepremičninskega mešetarja. Edina nepremičnina, ki jim jo je uspelo prodati na prvi dražbi, je bila vojaška bolnišnica iz 19. stoletja, za katero so dobili 610 tisoč evrov.

Neznane izklicne cene Po navedbah predstavnikov agencije Agenzie Del Demanio, ki prodaja državne nepremičnine, zgodovinskih spomenikov niso prodali, ker ponudbe, ki so jih dobili, niso bile dovolj visoke.

Interesenti za nakup zgodovinskih nepremičnin pa menijo drugače. Trdijo, da vlada ni upoštevala trenutnih razmer na nepremičninskem trgu, niti ni upoštevala tega, da bo treba v vsako od teh nepremičnin vložiti ogromno denarja, da bi v večini zapuščene objekte spremenili v komercialno uspešne projekte.

"V Italiji poslovne ideje niso razumljene v pozitivni luči," je Wall Street Journalu dejal Luigi Brugnaro, ki je za beneški otok Poveglia ponudil 513 tisoč evrov. Spremeniti ga je želel v središče za zdravljenje motenj hranjenja, v kar bi investiral 20 milijonov evrov.

Eden od očitkov vladi in agenciji je tudi, da je bila dražba netransparentna, saj na primer niso bile objavljene izklicne cene. Še za milijardo vladnih nepremičnin A neuspešna dražba italijanske vlade ni ustavila. V naslednjih dveh letih bi radi prodali okoli 500 bolj ali manj pomembnih zgodovinskih spomenikov od gradov do svetilnikov, katerih vrednost je od 400 tisoč evrov navzgor. Skupna vrednost nepremičnin na seznamu naj bi bila okoli milijardo evrov in pol.

Italijanska vlada si na vse načine želi zmanjšati tri bilijone evrov "težak" javni dolg, zato bodo vladne nepremičnine unovčili tudi drugače. Ministrstvo za gospodarstvo je ustanovili agencijo Invimit, ki bo upravljala sklade, ki bodo imeli v lasti državne nepremičnine. Ocenjujejo, da bi lahko bili skladi do leta 2017 vredni od dveh do šestih milijard evrov. Letos bodo na tržišče dali delnice vsaj dveh skladov, menda pa je zanimanje za te naložbe večje kot za nakup nepremičnin. Morebiti pa se obrne tudi sreča s prodajo. Analitiki poročajo, da se je v Italiji prodaja nepremičnin v zadnjem četrtletju zvišala za kar 58 odstotkov v primerjavi s preteklim letom. Italijanska vlada in lokalne skupnosti pa imajo skupaj v lasti za med 240 do 320 milijard nepremičnin, od katerih naj bi jih bila vsaj tretjina primernih za prodajo. Težava pa je, da je v večino teh nepremičnin treba vložiti ogromne zneske, še prej pa spremeniti namembnost, kar je tudi v Italiji dolgotrajen in negotov postopek, ki odvrača marsikaterega investitorja. Spomenike bi radi kupili Italijani Večina interesentov za nakup je Italijanov. Za nekdanji ženski samostan v Pugliji se je na primer potegoval Antonio Albanese, a njegova ponudba za 300 tisoč evrov ni bila sprejeta. "Birokrati morajo še enkrat oceniti te nepremičnine, saj so cene, ki so jih postavili, ta hip previsoke," je bil razočaran, a prepričan, da morajo te nepremičnine ostati v italijanski lasti: "Če mi ne bomo verjeli v potencial svoje dežele, kdo bo potem?"

Staro vojaško bolnišnico v Trstu je prav tako kupil Italijan. Poslopje, ki je bilo zgrajeno med italijansko vojno za neodvisnost, zadnjih 30 let pa je bilo prazno, je za 610 tisoč evrov kupil Maiko Mario Martin, investitor v nepremičnine. "Poslopje bom verjetno spremenil v 40 stanovanj. Ocenjujem, da bom moral investirati še okoli pet milijonov evrov," je dejal in dodal: "Na koncu je vlada s prodajo naredila dober posel."