Petek, 21. 2. 2020, 20.06
4 leta, 9 mesecev
Šarec o evropskem proračunu za 2021–2027: Gre za nesprejemljivo provokacijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,77
9
Na vrhu EU se jim ni uspelo dogovoriti o evropskem proračunu za obdobje 2021–2027.
Vrh EU, na katerem so voditelji članic EU razpravljali o predlogu proračuna EU za obdobje 2021–2027, se je končal brez dogovora. Evropska komisija je nazadnje predlagala obseg proračuna v višini 1,069 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kar pa očitno ni zadovoljilo držav članic. Slovenski premier Marjan Šarec pa medtem meni, da je tehnični predlog za evropski proračun provokacija in da ni sprejemljiv za kohezijske države.
"Potrebujemo več časa," je po koncu vrha dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je vodil pogajanja na podlagi svojega kompromisnega predloga, predstavljenega pred enim tednom. Poudaril je, da je tehnično vse pripravljeno in da gre zdaj za politična vprašanja, poroča STA.
Vsak ima svoj interes
Pogajanja so po Michelovih besedah zelo težka, še zlasti zaradi brexita, ki z odhodom ene od največjih neto plačnic v prihodnjih sedmih letih v proračunu EU ustvari luknjo v vrednosti od 60 do 75 milijard evrov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je na vprašanje, kaj je šlo narobe, odgovorila, da je to demokracija in da šteje EU 27 članic s 27 interesi. "Včasih stvari potrebujejo čas, da dozorijo. Nismo še na cilju, smo pa na dobri poti," je še dejala.
Michel ni želel govoriti o tem, kdaj bodo voditelji poskušali naslednjič. Dejal je, da si bo v prihodnjih tednih najprej vzel čas za neformalna posvetovanja. Prepričan je, da je z nadaljnjim spoštljivim dialogom mogoče doseči dogovor.
"Skupne kmetijske politike ne bomo žrtvovali"
Nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu poudarila, da so bile razlike preprosto prevelike, in obenem priznala, da je dogovor še daleč in da bo treba zanj še trdo delati. Da so razhajanja še vedno velika, je dejal tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki napoveduje nadaljnje usklajevanje četverice varčnih članic in meni, da je bil vendarle dosežen premik v pravo smer. Neuspeh je poskušal še dodatno omiliti z besedami, da je bilo v preteklosti vselej potrebnih več srečanj za proračunski dogovor, piše STA.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dejal, da skupna kmetijska politika ne bo plačala brexita. "Skupne kmetijske politike ne bomo žrtvovali," je zatrdil Macron, ki ima v soboto predviden obisk na pariškem kmetijskem sejmu. Francoski predsednik je govoril tudi o nadaljevanju proračunskih prizadevanj v prihodnjih mesecih, ne tednih.
Voditelji članic EU so prva resna pogajanja o proračunu EU začeli v četrtek popoldne in jih nadaljevali vso noč in današnji dan. Že od vsega začetka je bilo pričakovano, da bodo pogovori zahtevni. Izkazalo se je, da je res tako. Kar nekaj kritik je letelo tudi na Michela zaradi njegovega načina vodenja pogajanj, poroča STA.
Merklova in Macron neuspešna
Danes sta poskušala vajeti v svoje roke prevzeti Merklova in Macron, ki pa jima ni uspelo zagotoviti preboja. Omenjalo se je, da naj bi se z varčno četverico dogovorila za proračun v vrednosti med 1,03 in 1,06 odstotka BND. Evropska komisija je nato v tehničnem predlogu, ki je bil nazadnje na pogajalski mizi, oklestila prvotni Michelov kompromisni predlog, ki je obseg proračuna postavil pri 1,074 odstotka BND. A so države očitno ostale predaleč vsaksebi.
Predsednik Evropskega sveta si je zaradi načina vodenja pogajanj prislužil kritike.
Varčni četverici, ki jo sestavljajo Danska, Nizozemska, Švedska in Avstrija in je vztrajala pri odstotku BND, se je 17 prijateljic kohezije po navedbah madžarskega premierja Viktorja Orbana danes zoperstavilo s ponudbo 1,3 odstotka BND, kolikor želi tudi Evropski parlament, piše STA.
Šarec: Gre za provokacijo
"Dogovora še vedno ni, niti ga nismo pričakovali," pa je poudaril slovenski premier Marjan Šarec po koncu vrha. Po dveh dneh pogajanj voditelji niso prišli nikamor, je potrdil. Za neuspeh je Šarec okrivil varčno četverico neto plačnic, ki želijo zmanjšati proračun in po njegovih besedah niso dovolj ambiciozne. "Zaradi njih so se pogajanja ustavila in smo bili ves dan priča prestavljanju plenarne seje," je dejal.
V drugem taboru je skupina 17 kohezijskih držav, ki se po Šarčevih besedah zavzema za ambiciozen proračun in trdi, da z manj ni mogoče narediti več. "Danes smo imeli dve srečanji in bili na obeh enotni, da to trenutno nima nobenega smisla," je poudaril premier.
Kohezijske države so se po Šarčevih navedbah dogovorile, da niti zadnji predlog zanje ni sprejemljiv, ker ne zadosti ambicijam in ne namenja dovolj za kohezijo. "Tudi Slovenija ne more biti prepričana, ali bo dobila, kar želi," je dejal. O tehničnem predlogu, ki ga je predstavila komisija, po Šarčevih besedah sploh niso razpravljali, ker so ugotovili, da je "provokacija po vsem tem, čemur so bili priča v zadnjih 24 urah".
Kohezijske države so enotne
Kohezijske države so bile po njegovih navedbah enotne, da danes nima smisla odpirati novega kroga pogajanj, temveč je treba zadeve premisliti, tako da gre vsak domov in še enkrat vse preračuna. "Zadeve je treba zastaviti na novo," poudarja Šarec. Zatika se po njegovih besedah že pri obsegu proračuna. "Dokler ne dobimo boljšega dogovora, nadaljnja pogajanja niso mogoča," je po poročanju STA dejal Šarec.
Ob tem je Šarec ponovil, da bo Slovenija vztrajala, da 24-odstotni upad kohezijskih sredstev v primerjavi z zdajšnjim večletnim proračunom zanjo ni sprejemljiv. Na vprašanje, ali je tudi po tehničnem predlogu, ki sicer predvideva dodatna sredstva za kohezijo, za Slovenijo predvideno 24-odstotno zmanjšanje kohezijskih sredstev, je premier odgovoril, da "za zdaj ni znano, ali bi to kaj izboljšalo zadeve".
Zdaj torej pričakujejo nov kompromisni predlog. Predvidoma se bodo znova sestali marca. Ali na rednem zasedanju ali pa bo sklicano še eno izredno zasedanje, za zdaj ni jasno. Kot mogoči datum izrednega srečanja neuradno omenjajo 5. marec, še navaja STA.
9