Ponedeljek, 23. 12. 2024, 14.02
11 ur, 37 minut
Predsedniške volitve na Hrvaškem odločene že pred prvim krogom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,00
Aktualni predsednik Zoran Milanović je v nasprotju z aprilskimi parlamentarnimi volitvami, na katerih je kljub opozorilom ustavnega sodišča sodeloval kot premierski kandidat ter se obenem nenehno vpletal v spore s Plenkovićem in njegovimi ministri, v tokratni predvolilni kampanji ubral drugačno taktiko in bolj ko ne v tišini izpolnjuje svoje protokolarne obveznosti.
Hrvaški volivci bodo na predsedniških volitvah v nedeljo lahko izbirali med osmimi kandidati. Aktualni predsednik Zoran Milanović glede na ankete nima resnih tekmecev. Da so volitve že odločene, meni tudi politični analitik Ivica Relković, ki je kandidata s podporo vladajoče HDZ Dragana Primorca za STA označil kot nadomestnega kandidata.
Na hrvaški javni televiziji HTV bo nocoj prvo soočenje predsedniških kandidatov, ki so po petkovem napadu na zagrebški osnovni šoli, v katerem je 19-letni mladenič z nožem ubil sedemletnega otroka ter ranil še tri učence in učiteljico, začasno ustavili predvolilne dejavnosti.
Kandidati so med dosedanjo predvolilno kampanjo v ospredje postavljali zdravstvo, šolstvo, boj proti korupciji in migrantsko krizo, torej teme, ki bi bolj ustrezale kampanji pred parlamentarnimi volitvami.
O zunanjepolitičnih vprašanjih in vojski, ki predstavljajo pomembnejši del pooblastil hrvaškega predsednika, večinoma niso govorili.
Hrvaške vojaške misije v Ukrajini ne bo
Že pred začetkom predvolilne kampanje je bilo od obrambnih tem v ospredju le vprašanje sodelovanja hrvaške vojske v Natovi misiji varnostne pomoči in usposabljanja za Ukrajino (NSATU). Milanović je sodelovanju Hrvaške v tej misiji nasprotoval, ker da lahko škoduje hrvaškim nacionalnim interesom, premier in predsednik HDZ Andrej Plenković pa jo je podpiral. Na koncu je predlog o sodelovanju Hrvaške v tej misiji umaknil z glasovanja v saboru, ker zanj ni imel zadostne podpore.
Z umikom predloga in po zmagi Donalda Trumpa na volitvah v ZDA so bile po oceni Relkovića odločene tudi hrvaške predsedniške volitve.
Kot je pojasnil za STA, je celoten konflikt med Milanovićem in Plenkovićem, ki je v predvolilni kampanji popolnoma zasenčil Primorca, potekal v zvezi z vojaškim udejstvovanjem Hrvaške glede Ukrajine.
Trump usoden za Plenkovića
Po oceni Relkovića je konflikt šel v korist Plenkovića vse do konca volitev v ZDA. Ko je zmagal Trump in je bilo treba evropsko politiko do vojne v Ukrajini usmeriti tako, kot jo bo zastavil Trump, je Plenković izgubil edino karto, s katero bi lahko ogrozil Milanovića.
"Plenković je obupal in se moral umakniti zaradi spremenjene ameriške zunanje politike. V tistem trenutku je njegov kandidat izgubil volitve. Ne volitve, ampak možnost, da sploh zmaga na kakršnihkoli volitvah," je pojasnil novinar, publicist in politični svetovalec.
Primorcu doslej tudi ni uspelo stopiti iz sence Plenkovića. "Primorac ni kandidat. On je nadomestno ime. Alibi kandidat. Pravi kandidat oziroma nasprotnik Milanovića je Plenković," pravi analitik, ki kot slabost Primorca izpostavlja tudi njegovo desno naravnanost. Protiutež Milanoviću bi bil po njegovih besedah namreč lahko le sredinsko usmerjen politik, ki pa ga HDZ ni ponudil.
Primorcu le petina ali četrtina glasov
Ker ima HDZ zvesto volilno bazo, bo Primorac po ocenah Relkovića dobil od 20 do največ 25 odstotkov glasov. Tega se zavedajo tudi v HDZ. "V kolikšni meri je Plenković zasenčil svojega kandidata, kaže samo na to, da je njegov edini cilj preprečiti, da v drugi krog pride nekdo, ki ni kandidat HDZ, kar bi bil zanje hud poraz," je pojasnil.
Milanović je v nasprotju z aprilskimi parlamentarnimi volitvami, na katerih je kljub opozorilom ustavnega sodišča sodeloval kot premierski kandidat ter se obenem nenehno vpletal v spore s Plenkovićem in njegovimi ministri, v tokratni predvolilni kampanji ubral drugačno taktiko.
Bolj ko ne v tišini izpolnjuje svoje protokolarne obveznosti, v dnevnopolitično dogajanje se praviloma ne vpleta, prepirom prek medijev in družbenih omrežij pa se izogiba.
Glavna sporočila njegove predvolilne kampanje so, da Primorac le izvaja voljo Plenkovića, ki da je grožnja za hrvaško demokracijo, pluralizem in odprto družbo ter da je sam zadnja ovira pred tem, da vse veje oblasti pridejo v roke HDZ.
Ankete Milanoviću v prvem krogu volitev pripisujejo več kot tretjino glasov. "Tokrat so mu v ekipi dobro povedali, da ko je že v takšni prednosti in ko je dobil najboljšega možnega protikandidata iz HDZ, človeka, ki se politično omejuje, zakaj bi mu potem dajal prostor in se prepiral z njim?" njegovo predvolilno kampanjo komentira Relković, ki kot za javnost popolnoma nepotrebno vidi tudi soočenje kandidatov.
"Ne vem, kaj drugega bi lahko rekli. Ni prostora za spremembe. Nič, kar se dogaja zdaj, nima nobene zveze s predsedniškimi volitvami," je dodal.
Milanovićeva kampanja se prebuja
V zadnjih dneh je Milanović v medijskem prostoru sicer postal nekoliko dejavnejši in glasnejši. Volivce je pozval na volitve, ker da ni konec, dokler ni konec, ter znova spomnil na svoje nasprotovanje misiji NSATU, češ da bi lahko pomenila tudi napotitev hrvaških vojakov v Ukrajino.
Poleg Milanovića, ki se poteguje za drugi predsedniški mandat, in Primorca so med vidnejšimi predsedniškimi kandidati še neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić, ki se je letos razšla s konservativno stranko Most, Ivana Kekin iz levo-zelene stranke Zmoremo! ter član Mosta in župan Sinja Miro Bulj.
Kandidirajo iz drugih razlogov
Vsi ti so se v nasprotju s Primorcem po mnenju poznavalcev že pred začetkom predvolilne kampanje zavedali, da nimajo možnosti za zmago, in so v njej iz drugih razlogov.
Kekin za predsednico kandidira, ker s tem krepi podporo stranki Zmoremo!, Selak Raspudić pa zato, ker je po razhodu z Mostom ostala brez politične stranke ter si želi zagotoviti večjo prepoznavnost in v prihodnosti morda ustanoviti svojo stranko. Bulj je po drugi strani kandidat zato, ker Most ne sme dopustiti, da Selak Raspudić osvoji njihov celoten politični prostor, meni Relković.
Javnomnenjska podpora Kekin in Selak Raspudić se giblje okoli desetih odstotkov, za Bulja pa bi po anketah glasovalo manj kot štiri odstotke volivcev. Edina, ki so ji politični poznavalci pripisovali možnost, da bi se namesto Primorca lahko uvrstila v drugi krog volitev, je bila Selak Raspudić, ki pa ji ni uspelo razviti kampanje, s katero bi si povečala podporo.
Verjeten je drugi krog
Politični poznavalci ocenjujejo, da Milanoviću ne bo uspelo zmagati že v prvem krogu, temu pa pritrjujejo tudi javnomnenjske ankete. Če volivci predsednika ne bodo izvolili v prvem krogu, za kar je potrebna več kot polovica glasov, bo 12. januarja drugi krog volitev. Vanj se bosta uvrstila kandidata z največjim številom glasov iz prvega kroga.
V nedeljo bodo volišča odprta do 19. ure. Hrvaške televizije bodo takrat objavile izide vzporednih volitev, kmalu za tem pa bodo predvidoma sledili prvi neuradni izidi hrvaške državne volilne komisije.
