Sreda, 4. 4. 2018, 6.28
6 let, 8 mesecev
Pred 50 leti je bil ubit, a njegove sanje živijo
Pred petdesetimi leti je bil ubit ameriški baptistični duhovnik in borec za državljanske pravice Martin Luther King, ki je najbolj znan po svojem govoru "imam sanje". Zaradi svojega prizadevanja za konec rasne segregacije in diskriminacije temnopoltih Američanov je postal tudi najmlajši dobitnik Nobelove nagrade za mir.
"Imam sanje, da bodo moji štirje majhni otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, ampak po vsebini njihovega značaja," so zagotovo ene njegovih najbolj znanih besed, ki so se 28. avgusta 1963 na protestnem shodu Afroameričanov v Washingtonu zapisale v zgodovino.
Eden najpomembnejših govorov vseh časov
"Imam sanje" je eden najpomembnejših govorov vseh časov, King pa ga je na shodu za zaposlovanje in svobodo v Washingtonu izvedel pred petinpetdesetimi leti. Ljudi in pravzaprav svet je nagovoril s stopnic Lincolnovega spomenika, kar je bil gotovo eden najbolj udarnih in najpomembnejših trenutkov gibanja za enakopravnost temnopoltih Američanov.
Martin Luther King z drugimi voditelji gibanja za državljanske pravice med potekom shoda za državljanske pravice v Washingtonu 28. avgusta 1963.
Prisluhnilo mu je več kot 200 tisoč podpornikov, med njimi pa je bilo tudi nekaj belcev. Govoril je o nujnosti gibanja za državljanske pravice, njegov govor pa še danes velja enega največjih in najbolj prelomnih v človeški zgodovini.
Imam sanje "Imam sanje, da se bo nekega dne ta narod prebudil in začel živeti v duhu pravega pomena besed: 'Prepričani smo, da so vsi ljudje enakopravni.' Imam sanje, da bodo lahko nekoč na rdečih hribih Georgie sinovi sužnjev in sinovi sužnjelastnikov sedeli skupaj za isto mizo kot bratje. Imam sanje, da se bo nekoč celo puščavska država Misisipi, zdaj polna krivice in zatiranja, spremenila v oazo svobode in pravice. Imam sanje, da bodo moji štirje majhni otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, ampak po vsebini njihovega značaja. To so moje sanje." - Martin Luther King mlajši |
Zmago za zmago je dosegal brez nasilja
Pri svojem gibanju je uporabljal Jezusovo sporočilo "ljubite svoje sovražnike", ki ga je združil z Gandijevo metodo nenasilnega odpora. V trinajstih letih vodenja gibanja za državljanske pravice je King slavil zmago za zmago, pri tem pa se niti enkrat ni zatekel k nasilju.
Njegovo delovanje, uspehi, cilj in metoda so zasloveli po vsem svetu, leta 1964 pa je pri petintridesetih letih postal tudi najmlajši dobitnik Nobelove nagrade za mir. Leta 1968 ga je atentator James Earl Ray ustrelil v Memphisu v Tennesseeju, umrl pa je v bolnišnici.
Najstniki bodo prehodili 50 milj
Danes številni Američani njegovo smrt zaznamujejo s shodi in protesti, letos zaradi petdesetletnice še bolj številčno kot sicer. V čast velikemu vodji bodo potekali tudi številne druge prireditve in dogodki.
Narodni muzej za državljanske pravice, ki je bil zgrajen v Motelu Lorraine, kjer je King umrl, namerava organizirati celodnevno srečanje z nastopi, govori in "večer pripovedovanja zgodb". King je bil ustreljen ob 18.01, prav zato bo v muzeju ob tem času 39-krat (kolikor je bil star, ko je umrl) zazvonil zvonec.
Skupina najstnikov se je letos odločila izvesti 50-miljski "pohod v Memphis". Iz Pearla v Misisipiju se bodo sprehodili ob avtocesti 61 vse do Memphisa v Tennesseju in s tem zaznamovali petdeseto obletnico smrti vodje gibanja za državljanske pravice.
1