Požig nemškega reichstaga pred 80 leti je na oblast zavihtel Hitlerja

Ali so nacisti 27. februarja 1933 dejansko sami požgali poslopje reichstaga, pa je še vedno uganka, o kateri se prepirajo zgodovinarji. Jasno je le, da je šlo za najbolj zloglasno kriminalno dejanje v zgodovini Nemčije, saj takrat ni zgorel samo reichstag, temveč simbolno tudi celotna nemška republika. Hitler se je 30. januarja 1933 kot kancler zavihtel na oblast Domnevnega požigalca, nizozemskega komunista Marinusa van der Lubbeja, so prijeli na prizorišču požara, vendar se je številnim zdelo, da so nacionalsocialisti sami podtaknili požar. Hitler se je 30. januarja 1933 kot kancler zavihtel na oblast. Nacisti so nemški parlament zaničevali, jurišne enote SA-ja Nacionalsocialistične delavske stranke (NSDAP) pa so že začele ustrahovati opozicijske sile. Kljub temu je uradno še vladala demokracija, čeprav je bila weimarska republika že dodobra načeta. So nacisti le poiskali grešnega kozla? Požig reichstaga so nacisti izkoristili za to, da so izdali krizne uredbe, naperjene proti "komunistični vstaji". Temeljne državljanske pravice so bile skoraj nemudoma odpravljene. Na zadnjih volitvah v parlament, ki so bile marca, je postala NSDAP najmočnejša stranka. Z odpravo zakona o posebnih pooblastilih je Nemčija dokončno postala diktatura. Kar je sledilo, spada v zgodovino. Marinus van der Lubbe je bil decembra 1933 zaradi veleizdaje in požiga obsojen na smrt ter pozneje usmrčen. Van der Lubbe je trdil, da je požar zanetil sam. Kljub temu je Hitler oznanil, da je bil požar posledica komunistične zarote, ki ga želi odstraniti s položaja kanclerja in prevzeti oblast v Nemčiji. Vendar številni zgodovinarji in poznavalci trdijo, da je bil van der Lubbe grešni kozel in da so nacisti sami požgali reichstag, da bi si olajšali pot do absolutne oblasti v državi.