Sobota, 20. 7. 2019, 19.02
5 let, 5 mesecev
Pokop muslimanskih žrtev pokola: po 27 letih rane še niso zaceljene
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,22
6
Več sto ljudi se je danes v Prijedoru zbralo na pokopu posmrtnih ostankov 86 muslimanskih žrtev pokola, ki so ga sile bosanskih Srbov zakrivile v začetku vojne v BiH. Posmrtne ostanke žrtev, večinoma moškega spola, med njimi so bili številni najstniki, so odkrili v množičnih grobiščih leta 2017.
Osrednja pogrebna slovesnost za žrtve je bila danes v kraju Hambarine pri Prijedoru. Nato so posmrtne ostanke žrtev pokopali v različne grobove v bližnjih krajih, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
"86 žrtev priča o resnici, ki se je zgodila leta 1992. Po Korićanskih Stijenah in vseh množičnih grobiščih nihče nima pravice misliti, govoriti in se vesti, kot da se ni nič zgodilo. Bošnjaki niso narod, ki sovraži, a so narod, ki si zapomni in bo zagotovo ohranil spomin na vse, kar se je zgodilo v letih od 1992 do 1995," je dejal imam Husein Velić.
Ostanke žrtev so našli na območju Korićanskih Stijen na dnu klifa. Ležali so v naravni jami, zakriti s kamni.
Žrtve so bile del skupine več kot 200 civilistov, večinoma Bošnjakov pa tudi nekaterih Hrvatov, ki so jih zadrževali v taborišču v Trnopolju. Enaindvajsetega avgusta 1992 so jih naložili na avtobuse, uradno naj bi šlo za izmenjavo zapornikov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Konvoj jih je pripeljal v Koričanske Stijene, kjer so jih postavili na rob klifa in usmrtili, je ugotovilo več lokalnih sodišč, ki so za zločin obsodila pripadnike sil bosanskih Srbov.
29-letna Medina Garibović, ki živi v Švici, je danes prišla pokopat svojega očeta Šefika. Ta je bil ob usmrtitvi star 35 let. "Ločili so nas maja 1992 na železniški postaji Trnopolje," je povedala AFP. "Moja mati, moja sestra in jaz smo se odpravile v Slovenijo. On bi se nam moral pridružiti teden dni pozneje. A so ga odpeljali v taborišče v Trnopolju, nikoli več se nismo videli," je povedala.
71-letna Nasima Mrkalj je pokopala svojega moža. "Na eni strani sem dobila zadoščenje, a je bolečina močnejša," je dejala ženska, ki danes živi na Danskem.
Do danes so bili najdeni in identificirani ostanki 181 žrtev poboja pri Korićanskih Stijenah. Med njimi je 176 bosanskih muslimanov in pet Hrvatov, je pojasnil predstavnik Bosanskega inštituta za pogrešane osebe Mujo Begić.
Potem ko so aprila 1992 prevzele nadzor nad regijo Prijedor, so srbske sile tam ubile okoli 3.200 ljudi, vključno z 250 ženskami in okoli 100 otroki, trdijo združenja, ki predstavljajo žrtve. Okoli 650 ljudi je uradno še vedno pogrešanih.
6