Pisma, ki razkrivajo skrivnosti zloglasnega nacista Heinricha Himmlerja

Leta 1983 je nemška revija Stern objavila odlomke iz Hitlerjevih dnevnikov. A kmalu se je izkazalo, da so ti dnevniki ponarejeni. Prav zato, da se ne bi tako sramotno ušteli kot uredniki in novinarji Sterna, so pri nemškem časniku Die Welt skoraj tri leta preverjali pristnost Himmlerjevih pisem, fotografij in zapisnikov, ki so jih pridobili leta 2011.

Vpogled v osebnost množičnega morilca Zdaj so pri nemškem časniku in njegovi nedeljski izdaji Welt am Sonntag objavili odlomke iz Himmlerjevih zasebnih pisem svoji ženi Margarethi (vsega skupaj je Himmlerjevih pisem okoli 700). Ta pisma dajejo vpogled v razmišljanja in zasebno življenje človeka, ki je organiziral holokavst in druge množične pomore, ki so jih izvajali nacisti. Med drugim je bil Himmler tudi državni komisar za utrjevanje nemštva in je načeloval izseljevanju Slovencev iz nemškega okupacijskega območja na Hrvaško in v Srbijo. Ob koncu druge svetovne vojne je Himmler, potem ko je padel v britansko ujetništvo in so Britanci odkrili njegovo identiteto (najprej se je predstavljal za navadnega nemškega vojaka), naredil samomor z zaužitjem strupa, ki ga je imel skritega v kapsuli.

Birokrat, ki se vzpenja po strankarski lestvici Himmler se je rodil na Bavarskem v konservativni družini srednjega razreda. Po izobrazbi je bil agronom, ki pa se je kmalu odločil za politično kariero v najprej obrobni Nacionalsocialistični nemški delavski stranki (NSDAP), ki jo je vodil Adolf Hitler.

Birokratsko marljivi Himmler se je počasi vzpenjal po strankini lestvici, da bi na koncu – še zlasti, ko je prevzel vodenje zloglasne SS – prišel v ožji krog Hitlerjevih zaupnikov.

Pisma Margarethi razkrivajo osebno plat moža v času njegovega vzpona in vodenja SS in Gestapa, a je zanje tudi značilno, da se Himmler izogiba kakršnihkoli besed o koncentracijskih taboriščih in zločinih, ki jih je zaukazal. Le dvakrat omenja koncentracijska taborišča, a brez besed, kaj se tam dogaja.

Himmlerjeva banalnost zla "Grem v Auschwitz. Ljubim te. Tvoj očka!" je nekoč napisal v pismih. In medtem ko je imel oglede plinskih celic v taboriščih smrti, se je samo pritoževal ženi, da mora veliko delati: "Naslednjih nekaj dni sem v Lublinu, Zamošću, Auschwitzu, Lvovu in tako naprej … zanima me, kakšne bodo telefonske povezave, saj bom 5.000 kilometrov proč od Gmunda. Toda vsi radi potujemo. Ljubim vas. Očka," je napisal 15. marca 1942.

Margaretho (skrajšano, ljubkovalno Marga) je mladi Himmler spoznal jeseni 1927 na vlaku iz Münchna v Berchtesgaden. Za božič sta že bila par. Margaretha je bila po izobrazbi medicinska sestra in je vodila majhen sanatorij v Berlinu. Himmler je sovražil Berlin, saj je bila po njegovem nemška prestolnica umazano mesto, kjer se govori le jezik denarja.

Par, ki sta ga povezovali ljubezen in sovraštvo do Judov Še bolj kot Berlin pa je Himmler sovražil Jude. Himmler, ki je bil vzgojen kot katolik, je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja namreč razvil patološko sovraštvo do Judov. To sovraštvo pa si je lahko delil z Margaretho, ki je bila prav tako goreče antisemitsko usmerjena kot njen izvoljenec. Himmlerjeva žena je tako novembra 1938 v svoj dnevnik zapisala: "Ti Judje! Kdaj bo ta sodrga odšla in nam pustila, da srečno živimo?"

V njunih pismih, ki so sprva vrela od ljubezni, pa ni več takšne strasti, ko se Himmler zaplete s svojo tajnico Hedwigo Potthast, ki mu je med vojno rodila hčerki. Margaretha je za njuno zvezo izvedela leta 1941. Bila je jezna, a sta ostala skupaj in si še vedno pošiljala pisma. Toda za Himmlerja Margaretha ni bila več "moj dragi srček", ampak samo "draga mamica". Sam se je v pismih večinoma podpisoval kot Dein Heini (slo. Tvoj Heini) ali Euer Pappi (sl. Vaš očka).

Medtem ko so Nemci v času vojne živeli z boni za hrano, je Himmler družino zasipal z dragimi darili, pošiljal jim je tulipane z Nizozemske, kaviar in sadje. V svoji vili v Gmundu pri Tegernseeju, tja so se iz Berlina priselili leta 1934, so živeli na veliki nogi. Na mesec so zapravili do 1.300 mark mesečno (20 tisoč današnjih evrov).

Slabe slutnje po napadu na Sovjetsko zvezo Misel na vojno v družini Himmler ni bila ravno prijetna. "Spet ta vojna. Slutila sem, da bo, saj sem tako slabo spala," je o napadu na Sovjetsko zvezo pripomnila Margaretha. Tudi njuna 12-letna hčerka Gudrun je bila vznemirjena: "Grozno je, da se vojskujemo z Rusijo. Oni so naši zavezniki. Rusija je taaako velika, težko jo bo v celoti zavzeti."