Sobota, 15. 6. 2024, 16.27
6 mesecev, 1 teden
Pirc Musarjeva: Samo Ukrajina lahko odloči
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,85
Na konferenci v Bürgenstocku ob Luzernskem jezeru sodeluje okoli 90 držav, tudi Slovenija, medtem ko Rusija nanjo ni bila povabljena. Cilj konference je začrtati pot do pravičnega in trajnega miru za Ukrajino v skladu z mednarodnim pravom.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob današnjem začetku mirovne konference za Ukrajino v Švici izrazil upanje, da se bo čim prej začrtala pot do pravičnega in trajnega miru za Ukrajino. Predsednica Švice Viola Amherd pa je poudarila, da bi lahko delegacije na konferenci pripravile podlago za neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo. Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar se udeležuje dvodnevne konference za mir v Ukrajini.
In my address to the Global Peace Summit I emphasised that this gathering marks a significant step towards a just peace. I thank all leaders, teams, and states for making this possible. pic.twitter.com/9Mlc7zmzKv
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) June 15, 2024
Predsednica Švice Amherdova je medtem pojasnila, da bi lahko delegacije na konferenci pripravile podlago za neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo. "Zato smo tukaj," je nadaljevala in napovedala, da bi lahko v prihodnje potekale podobne mirovne konference, na katerih bi sodelovala tudi Rusija.
"Tukaj na Bürgenstocku se ne bomo mogli pogajati ali razglasiti miru za Ukrajino, želimo pa spodbuditi proces za pravičen in trajen mir ter sprejeti konkretne ukrepe v tej smeri," je še dodala.
Čez dan bo potekalo plenarno zasedanje, na katerem bodo sodelovale vse delegacije. V nedeljo pa bodo države v delovnih skupinah podrobno obravnavale tri teme, in sicer jedrsko varnost, svobodo plovbe in prehransko varnost ter humanitarni vidik.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v petek predstavil ruske pogoje za končanje vojne v Ukrajini. Ti vključujejo umik ukrajinske vojake iz regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je Moskva nezakonito priključila, in opustitev prizadevanj Kijeva za vstop v zvezo Nato.
Ukrajina, ki končanje vojne med drugim pogojuje z umikom ruske vojske z vseh ukrajinskih ozemelj, vključno s polotokom Krim, je predloge Putina označila za žaljive.
Nemški kancler Olaf Scholz je danes opozoril, da skuša Putin s predlogi narekovati pogoje za mir v Ukrajini. "Ne potrebujemo narekovanega miru, temveč pravičen mir, ki bo upošteval ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine," je dejal ob koncu vrha sedmih najrazvitejših gospodarstev sveta (G7).
Do Putinovih predlogov je bila kritična tudi italijanska premierka Giorgia Meloni. "Kot pogajalski predlog se mi ne zdi posebej učinkovito, da bi Ukrajini rekli, da se mora umakniti iz Ukrajine," je poudarila in predloge označila za propagando, še poroča STA.
Pirc Musarjeva: Samo Ukrajina lahko odloči, kakšen mirovni načrt je zanjo sprejemljiv
Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar se udeležuje dvodnevne konference za mir v Ukrajini. Poudarila je, da lahko samo Kijev odloči, kakšen mirovni sporazum in kakšna vsebina sta za državo sprejemljiva. Prepričana je, da gre pri konferenci za del daljšega procesa, katerega del bo zagotovo postala tudi Rusija.
Ukrajina 🇺🇦 je žrtev agresije Rusije in samo Ukrajina lahko odloči, kakšen mirovni sporazum in kakšna vsebina sta zanjo sprejemljiva. O tem pogoju se ni mogoče pogajati. Slovenija🇸🇮 bo pozdravila vsak konkreten načrt, ki bi utrl pot pogovorom za končanje vojne in vzpostavitev … pic.twitter.com/IFFILudMzK
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) June 15, 2024
Ob prihodu je predsednica Pirc Musarjeva poudarila, da "agresija Ruske federacije proti Ukrajini predstavlja resno grožnjo svetovnemu redu, ki temelji na mednarodnem pravu". "To neizzvano vojno dejanje proti suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine se mora ustaviti, ruske enote v Ukrajini pa se morajo umakniti na mednarodno priznane meje med Ukrajino in Rusko federacijo," je dejala.
Kljub dejstvu, da Rusija na vrhu ne sodeluje, je prepričana o nujnosti in smotrnosti izvedbe mirovnega vrha. "Naše srečanje je del daljšega procesa, med katerim bo zagotovo del pogovorov postala tudi Ruska federacija. Drugače ne gre. Pogovarjati se moramo," je poudarila.
Želi si, da bi pogovori prinesli konkreten napredek, se pa zaveda, da je do razpleta te krvave vojne še dolga pot. A dejstvo je, da je Ukrajina žrtev ruske agresije, in kot je dejala, lahko samo Ukrajina odloči, kakšen mirovni sporazum in kakšna vsebina sta zanjo sprejemljiva. "O tem pogoju se ni mogoče pogajati," je dejala.
Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč v petek predstavil ruske pogoje za končanje vojne v Ukrajini. Ti vključujejo umik ukrajinske vojake iz regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je Moskva nezakonito priključila, in opustitev prizadevanj Kijeva za vstop v zvezo Nato. Ukrajina jih je že zavrnila.
Po besedah predsednice Pirc Musarjeve bi Slovenija pozdravila vsak konkreten načrt, ki bi utrl pot pogovorom za končanje vojne in vzpostavitev miru v Ukrajini. Pri tem bi lahko tudi dejavno sodelovala.
"Naša močna motivacija temelji na naši neomajni podpori Ukrajini. Slovenija je Ukrajini stala ob strani na vsakem koraku od začetka agresije in jo bo še naprej podpirala z razvojno in humanitarno pomočjo. Hkrati pa imamo kot nestalna članica Varnostnega sveta in država brez kolonialne preteklosti dobre stike s t. i. globalnim jugom," je dejala.
Slovenija pripravlja tudi dvostranski varnostni sporazum z Ukrajino, hkrati pa predsednica pozdravlja tudi napredek pri pristopnih pogajanjih z Ukrajino in Moldavijo, ki naj bi se začela konec junija.
Začenjam udeležbo na Vrhu o miru v Ukrajini. Pred uradnim začetkom pa še neformalni pogovori s kosovsko predsednico 🇽🇰, novoizvoljenima predsednicama Malte 🇲🇹 in Severne Makedonije🇲🇰, predsednikom Evropskega sveta @CharlesMichel 🇪🇺in nizozemskim predsednikom vlade 🇳🇱.… pic.twitter.com/BjrIwOHNa2
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) June 15, 2024
Predsednica bo danes in v nedeljo opravila tudi več dvostranskih srečanj s svetovnimi voditelji. Danes se bo tako sestala z gostiteljico mirovnega vrha, švicarsko predsednico Violo Patricio Amherd.
V nedeljo bo predsednica republike ena izmed govork na delovnem omizju o humanitarnih vidikih, nastopila bo tudi na delovnem plenarnem zasedanju ter se udeležila zaključnega plenarnega zasedanja, na katerem je pričakovano tudi sprejetje skupne izjave. Na dvostranskih srečanjih pa se bo sestala še z novoizvoljeno predsednico Severne Makedonije Gordano Siljanovsko-Davkovo ter estonsko predsednico vlade Kajo Kallas.
