Petek, 5. 3. 2021, 13.24
3 leta, 8 mesecev
Papež na zgodovinskem obisku v Iraku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
2
Papež Frančišek je začel zgodovinski obisk Iraka.
Papež Frančišek je danes v svojem prvem javnem nagovoru v Iraku pozval h končanju nasilja, ekstremizma, ločevanju ter nestrpnosti v državi. Pozval je tudi, da bi morali imeti kristjani v Iraku vidnejšo vlogo kot državljani s polnimi pravicami, svoboščinami in odgovornostmi.
Frančiška so danes ob prihodu na zgodovinski obisk Iraka na bagdadskem letališču pozdravili iraški premier Mustafa al Kadimi ter različne folklorne in plesne skupine. Nato je sledilo srečanje z iraškim predsednikom Barhamom Salihom, ki je leta 2019 papeža tudi uradno povabil na obisk, ter drugimi vladnimi in verskimi predstavniki. Poglavar 1,3 milijarde kristjanov po svetu je v govoru v predsedniški palači tudi izpostavil globoke korenine krščanstva v Iraku.
Prvi obisk kakega papeža v Iraku
"Starodavna prisotnost kristjanov v tej deželi in njihov prispevek k življenju naroda predstavljajo bogato dediščino, s katero želijo še naprej služiti vsem," je dejal papež Frančišek. Iraške uradnike je sveti oče tudi pozval, naj se borijo proti korupciji, zlorabi oblasti ter nespoštovanju zakonov v državi.
Papež, ki velja za vidnega zagovornika medverskega dialoga, se je spomnil tudi na druge ogrožene manjšine v Iraku. "Tu, med toliko trpečimi se moje misli obračajo na Jazide, nedolžne žrtve nesmiselnih in surovih grozodejstev," je dejal.
Iraški predsednik obžaluje, da so kristjani v preteklosti zapustili Irak
Iraški predsednik Salih pa je ob dobrodošlici papežu izrazil obžalovanje, da so kristjani v preteklosti zapustili Irak. Leta konfliktov in verskih napadov so številne kristjane prisilila, da so zapustili svoje domove v Iraku in na Bližnjem vzhodu, kar je obžalovanja vredno, je dejal Salih. Dodal je, da bi imela nadaljnja migracija kristjanov pogubne posledice za pluralizem in strpnost, navaja STA.
Ob tem je iraški predsednik ocenil, da bi bila njihova vrnitev potrebna za celjenje in zagotavljanje raznolikosti v regiji. Hkrati je priznal, da so potrebna "močna prizadevanja za gospodarski razvoj in zagotovitev varnosti", da bi jih pritegnili nazaj.
Salih se je papežu tudi zahvalil za obisk Iraka v izjemnih okoliščinah, ki jih svet preživlja zaradi pandemije, pri tem pa ni omenil napetih varnostnih razmer v Iraku. "Premagovanje vseh teh okoliščin podvoji vrednost vašega obiska v očeh Iračanov," je še dejal iraški predsednik, še poroča STA.
Papež Frančišek je danes prispel na zgodovinski obisk Iraka. Letalo s papežem je pristalo v iraški prestolnici Bagdad. To je prvi obisk kakega papeža v Iraku in hkrati prvi obisk v tujini od začetka pandemije bolezni covid-19 za sedanjega poglavarja Rimokatoliške cerkve. Kristjani v Iraku, ki je pretežno muslimanski, so že dlje časa preganjani. Številčno se je njihova skupnost v zadnjih desetletjih zelo skrčila. Nekoč je v Iraku živelo okoli milijon kristjanov, danes jih je po ocenah tam živi od 250 do 400 tisoč, piše STA.
Papež Frančišek za novega celjskega škofa imenoval Maksimilijana Matjaža
Papež Frančišek je danes za novega celjskega škofa imenoval duhovnika mariborske nadškofije Maksimilijana Matjaža, ki je bil do zdaj profesor svetega pisma na teološki fakulteti v Ljubljani, je zapisano na spletnih straneh katoliške cerkve. Na tem mestu je tako nasledil Stanislava Lipovška, ki je leta 2018, ko je napolnil 75 let, odstopil. Maksimilijan Matjaž se je rodil 23. avgusta leta 1963 v Črni na Koroškem. V duhovnika je bil posvečen 29. junija leta 1989 in bil inkarniran v nadškofijo metropolijo Maribor.
Od leta 1989 do 1991 je bil kaplan v Zrečah. Od leta 1991 do 1995 je študiral sveto pismo na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu ter dosegel magisterij iz bibličnih ved. Študij je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriani, kjer je doktoriral iz biblične teologije leta 1998. Leta 2000 je študiral svetopisemsko arheologijo na Studium Biblicum Franciscanum v Jeruzalemu.
Od leta 1998 je bil asistent na ljubljanski teološki fakulteti, od leta 2001 pa profesor asistent na katedri za sveto pismo in judovstvo ter od leta 2011 izredni profesor za svetopisemske vede in judovstvo. Od leta 2006 je bil član duhovniškega sveta nadškofije metropolije Maribor, od leta 2011 pa član kolegija svetovalcev. Bil je tudi duhovnik pomočnik v župnijah Dravograd in Zreče ter v pastoralni enoti Slovenj Gradec in v župniji Šentilj. (STA)
2