Torek, 30. 9. 2025, 21.04
3 ure, 17 minut
Opozorilo državljanom Evrope: pripravite komplet za preživetje!

Evropska unija je sprožila pobudo, v kateri je pozvala državljane svojih 27 držav članic, naj pripravijo komplete za preživetje za 72 ur v primeru skrajnih izrednih razmer.
Sredi napetosti med Zahodom in Rusijo se je v medijih ponovno pojavil poziv državljanom Evropske unije, naj si priskrbijo komplete za preživetje. Številne države, predvsem tiste, bližje Rusiji, so med svoje državljane že razdelile in posodobile priročnike, v katerih je zapisano, kako ukrepati v primeru krize in kaj naj vsebujejo kompleti za krizna obdobja. V Sloveniji sicer tovrstnih priročnikov še nismo dobili, smo pa minulo soboto prejeli testno sporočilo za primer nevarnosti.
Evropska unija je sprožila pobudo, v kateri je pozvala državljane svojih 27 držav članic, naj pripravijo komplete za preživetje za 72 ur v primeru skrajnih izrednih razmer, vključno z morebitnimi konflikti. Ta strategija pripravljenosti, ki jo je predstavila komisarka EU za krizno upravljanje Hadja Lahbib, je del širšega načrta za krepitev odpornosti Evrope na kompleksne in medsebojno povezane grožnje. "Vedenje, kaj storiti v primeru izrednih razmer, preprečuje paniko," je dejala Lahbib in spomnila na prazne police, na katerih bi moral biti toaletni papir v prvih dneh pandemije.
"Sestavite seznam predmetov, specifičnih za grožnje, s katerimi se sooča vaša država"
Napovedala je novo strategijo EU za pripravljenost z več deset akcijskimi točkami, vključno z ustanovitvijo centra za usklajevanje kriz in navodili za vse državljane, naj spakirajo komplete za nujne primere z dovolj hrane in potrebščinami, da preživijo prve tri dni izrednih razmer.
"Vedenje, kaj storiti v primeru izrednih razmer, preprečuje paniko," je dejala Lahbib.
Razkrila je vsebino svojega kompleta in vsaki državi EU naročila, naj sestavi seznam predmetov, specifičnih za grožnje, s katerimi se sooča njihov del sveta. Komplet naj bi vseboval fotokopije osebnih dokumentov, gotovino, radio z baterijami, polnilnik za telefon in baterijo, svetilko, vžigalice in vžigalnik, komplet prve pomoči, vodo, hrano in družabne igre za krajšanje časa. "Priporočamo 72 ur samozadostnosti," je dejala Lahbib in poudarila pomen osebne pripravljenosti za soočanje z nepredvidljivimi izzivi, poroča Mirror.
"Seveda vsi upamo, da tega ne bomo nikoli potrebovali, a tudi v situacijah, kot so poplave, nevihte, požari, ni slabo imeti nekaj stvari pri roki," je ob tem za Euronews povedal danski poslanec Stine Bosse.
Pobuda temelji na poročilu nekdanjega finskega predsednika Saulija Niinistöja, ki je poudaril potrebo po strateški pripravljenosti. Poleg tega EU načrtuje tudi vzpostavitev strateške rezerve ključnih zalog, vključno z gasilskimi letali, medicinsko opremo in orodji za boj proti kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim grožnjam.
Evropska desnica: Širite strah in vojno histerijo
Euronews je sicer pred časom poročal, da je skrajna desnica Evropsko komisijo obtožila širjenja strahu, potem ko je predstavila sveženj za odpornost, katerega cilj je zagotoviti samozadostnost v primeru krize.
Kinga Gál iz desničarske skupine Patrioti za Evropo je to potezo označila za vojno histerijo. "Ustvarja paniko, strah in nič ne pomaga, ker v Evropski uniji nimamo vojne in upam, da je sploh ne bomo imeli," je dejala za Euronews.
Nekatere države so že pripravljene
Nekateri evropski zakonodajalci predlagajo, da se priročniki za pripravljenost pošljejo v vsako gospodinjstvo. To so že storile Nemčija in nordijske države, ki so razdelile informativne letake in razvile aplikacije za krizno svetovanje. Najbolj pripravljene so prav države, ki so najbližje Rusiji.
Na Švedskem je bila 18. novembra 2024 gospodinjstvom posodobljena in razdeljena rumena knjižica z naslovom "v primeru krize ali vojne". Pojasnjuje, kako se zaščititi med zračnim napadom in kako pripraviti komplet za preživetje.
Tudi finsko ministrstvo za notranje zadeve je novembra 2024 objavilo nov spletni vodnik za pripravo državljanov na incidente in krize v primeru dolgotrajnih izpadov električne energije, telekomunikacijskih motenj, večjih vremenskih dogodkov ali pandemije oziroma vojaškega spopada. Glede na anketo, opravljeno septembra, ima 58 odstotkov Fincev doma zaloge za nujne primere v primeru krize.
Litva je leta 2022 začela kampanjo Znanje rešuje za ozaveščanje o civilni zaščiti in pripravo na ekstremne razmere. Minister za notranje zadeve in reševalne službe je svetoval, kako pripraviti torbo za nujne primere in jo imeti pri roki.
Poljski obrambni minister Władysław Kosiniak Kamysz je zagotovil, da bo vsako gospodinjstvo do konca leta prejelo priročnik za preživetje. Marca je namestnik notranjega ministra Wiesław Leśniakiewicz navedel, da mora biti vsak državljan pripravljen preživeti 72 ur brez državne pomoči.
Imeti moramo zaloge za 72 ur.
Junija 2024 so estonska gospodinjstva prejela priročnik za varnost v nujnih primerih. To je posodobitev priročnika Bodite pripravljeni!, objavljenega leta 2022.
V Latviji je Nacionalna obrambna služba objavila posodobljeno brošuro Kaj storiti v krizi, v kateri prebivalci najdejo nasvete, kako preživeti prve tri dni krize, medtem ko čakajo na ponovno vzpostavitev osnovnih storitev.
Leta 2023 je francoska vlada že v vizualni predstavitvi predstavila vsebino 72-urnega kompleta za nujne primere v primeru večje nesreče. Ta komplet je bil sicer za razliko od švedskega priročnika namenjen predvsem pripravi državljanov na poplave in ne na oborožen spopad.
Leta 2021 je tudi nemška zvezna vlada po smrtonosnih poplavah in pandemiji covid-19 objavila vsebino kompleta za preživetje.
V Belgiji pa Nacionalni krizni center svetuje prebivalcem, naj kupijo komplete za preživetje in se registrirajo na spletni strani BeAlert, prek katere bodo prejemali opozorila.
Testno sporočilo sistema SI-Alarm.
Kaj pa Slovenija?
Preteklo soboto so v Sloveniji testirali sistem SI-Alarm, prek katerega so prebivalci Slovenije prejeli testno sporočilo Civilne zaščite. Sistem SI-ALARM sledi evropskim smernicam za vzpostavljanje večje zaščite ljudi in premoženja v primerih naravnih in drugih nesreč ter omogoča hitro, zanesljivo in ciljno usmerjeno posredovanje nujnih opozorilnih sporočil uporabnikom mobilnih telefonov, ki so na določenem ogroženem območju.
Skladno s smernicami Evropske unije bo vsebina opozoril uvrščena v eno od šestih ravni. Prvo raven predstavlja ogroženost na nacionalni ravni, od druge do četrte ravni si sledijo grožnje, nevarnosti in izredni dogodki z različnimi stopnjami, peta raven bo namenjena iskanju pogrešanih oseb, šesta pa javnim preizkusom delovanja.
Prvi preizkus alarmiranja sicer ni bil v polnosti uspešen, nekateri uporabniki mobilnih telefonov sporočila namreč niso prejeli. Pristojni so identificirali težave in pojasnili, da so nastale pri distribuciji, v prihodnjih dneh pa jih bodo konkretno analizirali. Pričakujejo, da bodo težave ustrezno naslovljene, sistem pa naj bi v prihodnje deloval učinkovito.