Petek,
14. 8. 2020,
9.09

Osveženo pred

4 leta, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,25

2

Natisni članek

Natisni članek

Belorusija protesti

Petek, 14. 8. 2020, 9.09

4 leta, 3 mesece

Oblast v Belorusiji si je premislila: izpustili več sto pridržanih protestnikov #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,25

2

V Belorusiji so v četrtek začeli izpuščati več sto ljudi, ki so jih minule dni pridržali na protestih. Notranji minister Jurij Karajev se je tudi opravičil za aretacije nedolžnih ljudi. Na ulicah beloruskih mest so sicer protestniki v četrtek nadaljevali svoje aktivnosti, na katerih pozivajo dolgoletnega predsednika Aleksandra Lukašenka k odstopu.

V Belorusiji so na protestih, ki so izbruhnili v nedeljo po volitvah, na katerih si je Lukašenko zagotovil nov mandat, aretirali že skoraj 7000 ljudi. Notranji minister se je v četrtek v izjavi na državni televiziji opravičil. "Kot poveljnik bi rad prevzel odgovornost in se iskreno opravičil tem ljudem na človeški način," je povedal. Tudi oblasti so priznale, da so nekatere pridržali brez razloga, poroča STA.

V četrtek so nato začeli izpuščati okoli tisoč priprtih zapornikov, ki pa naj bi jih po navedbah oblasti izpustili danes do 6. ure po lokalnem času. Tuje tiskovne agencije sicer ne poročajo, ali so do omenjene ure izpustili vse, ki so jih nameravali.

Belorusija
Novice V Belorusiji ponoči novo nasilje med policijo in protestniki #video

Številni poročali o resnih zlorabah

Belorusija izpušča protestnike | Foto: Reuters Foto: Reuters Ko so jih začeli izpuščati, so se svojci in prijatelji priprtih zbrali pred zaporom Okrestina v prestolnici Minsk. Številni priprti so poročali o resnih zlorabah v priporu in kazali svoje poškodbe, kar je razvidno tudi s posnetkov, ki so jih objavili na aplikaciji Telegram.

Protesti v Belorusiji so se v četrtek nadaljevali. Že čez dan se je več tisoč ljudi po več beloruskih mestih udeležilo mirnega shoda in oblikovalo človeško verigo proti nasilju. Vzklikali so "sprememba" in "konec nasilja".

Po spletu so zaokrožili posnetki delavcev, ki so protestno zapuščali svoje delo oziroma so stavkali na protestu proti Lukašenku.

Protesti
Novice V Belorusiji umrl že drugi protestnik

Tudi novinarji ne želijo več zavajati o protestih

Tudi novinarji državnih medijev so v četrtek v odprtem pismu pozvali h končanju propagande laži ter poudarili, da ne želijo več zavajati o protestih. Že pred tem so številni novinarji protestno dali odpoved. Za danes je sicer napovedano srečanje vlade in državnih novinarjev.

Svetlana Tihanovska | Foto: Reuters Svetlana Tihanovska Foto: Reuters Protestniki zahtevajo spremembo in opozarjajo, da so bile volitve lažne. Po njihovem je zmagovalka opozicijska 37-letna Svetlana Tihanovska, ki je medtem zbežala v Litvo. Za predsedniško kandidaturo se je odločila, ko so zaprli njenega soproga, ki je želel kandidirati proti Lukašenku.

Tihanovska je danes objavila posnetek, v katerem poziva župane beloruskih mest, naj ta konec tedna organizirajo mirne množične shode. "Belorusi ne bodo nikoli več želeli živeti s prejšnjo vlado. Večina jih ne verjame v njegovo zmago," je povedala ob tem. Pozvala je še h končanju nasilja nad državljani in začetku dialoga. V nagovoru Lukašenka sicer ni navedla z imenom.

Opazovalci predvidevajo, da se po 26 letih na oblasti Lukašenku ne bo več uspelo obdržati na čelu države. Nazadnje je protestnike označil za brezposelne nekdanje kriminalce, s tem pa jih le še bolj razjezil. Državni mediji že dneve poročajo, da so protesti organizirani iz tujine in da manipulirajo z ljudmi. Lukašenko je še napovedal, da se je pripravljen boriti do konca, če bo treba tudi z vojsko, še navaja STA.

Von der Leynova poziva k novim sankcijam proti Belorusiji

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes na Twitterju pozvala k novim sankcijam proti odgovornim zlorabe demokratičnih vrednost v Belorusiji. Pred izrednim zasedanjem zunanjih ministrov Evropske unije je izrazila še prepričanje, da bodo pokazali podporo pravicam Belorusov do temeljnih svoboščin.

"Potrebujemo dodatne sankcije proti tistim, ki so kršili demokratične vrednote ali zlorabili človekove pravic v Belorusiji," je tvitnila predsednica komisije. "Prepričana sem, da bo današnja razprava zunanjih ministrov EU pokazala močno podporo pravicam ljudi v Belorusiji do temeljnih svoboščin in demokracije," je dodala. Zunanji ministri EU se bodo danes popoldne sešli na izredni videokonferenci, na kateri bodo razpravljali o razmerah v Belorusiji po predsedniških volitvah, turškem iskanju nafte in plina v Sredozemskem morju, razmerah v Libanonu po eksploziji v Bejrutu ter o Venezueli.

Neformalno videokonferenco je sklical visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki je v torek sporočil, da EU po očitkih o poneverbah na predsedniških volitvah in nasilju v Belorusiji razmišlja o novih sankcijah proti Minsku. Pojasnil je, da bi lahko ukrepali proti tistim, ki so odgovorni za nasilje, neupravičene aretacije in poneverbo volilnih rezultatov. Uvedbo sankcij morajo sicer potrditi vse članice EU. (STA)

EU pripravlja sankcije proti Belorusiji

Evropska unija zaradi nasilnega posredovanja proti udeležencem protestov po nedavnih predsedniških volitvah v Belorusiji pripravlja sankcije proti nekaterim beloruskim posameznikom. Sankcije naj bi zajele tudi odgovorne za volilne prevare, je po današnji izredni videokonferenci zunanjih ministrov EU navedlo več udeležencev.

Da bo EU začela postopke uvedbe sankcij proti odgovornim za nasilje, aretacije in goljufije, je med drugim v tvitu sporočila švedska zunanja ministrica Ann Linde.

Ustrezen seznam sankcij pripravlja visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell, poroča STA. Ko bo seznam zaključen, bodo morale sankcije soglasno potrditi države članice, a naj danes nihče izmed udeležencev ne bi izrazil nasprotovanja ideji sankcij.

Da želi Evropska unija okrepiti pritisk na Belorusijo, je nemški zunanji minister Heiko Maas dejal že pred današnjimi pogovori z evropskimi kolegi. Glasni so bili pozivi k ukrepanju zlasti iz sosed Belorusije, Poljske in Litve. Slednji sta skupaj z Latvijo pripravljeni prevzeti tudi vlogo posrednika v reševanju povolilne krize v državi.

Stanje spremlja tudi Slovenija

Tudi Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Belorusiji, kjer smo priča resnim kršitvam temeljnih pravic, svobode govora in združevanja, je danes sporočil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Tone Kajzer, ki se je udeležil videokonference.

"Slovenija obsoja nesprejemljivo nasilje in uporabo sile nad miroljubnimi protestniki ter oblasti pozivamo k izpustitvi pridržanih oseb in preiskavi nepravilnosti med volilnim procesom," je sporočil. Dogodki predstavljajo jasno kršitev evropskih vrednot in demokratičnih načel, h katerim je Belorusija zavezana, so še sporočili z MZZ.