Sreda, 13. 8. 2025, 4.00
11 ur, 46 minut
Novo upanje za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,63
Znanstveniki ameriške univerze Harvard so odkrili potencialno zdravilo za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo, ki bi določenim prizadetim ne le upočasnilo napredovanje bolezni, ampak celo povrnilo spomine in določene možganske funkcije, poroča revija Nature. Odkrili so, da k razvoju bolezni prispeva pomanjkanje litijia v možganih, kar pa bi bilo mogoče reševati že s prehranskimi dopolnili.
To so pokazale preiskave na miših, zdaj pa naj bi se znanstveniki obrnili tudi na preizkuse terapije na ljudeh. Upajo, da bodo poskusi uspešni in da bodo lahko čim prej zagnali množično proizvodnjo zdravila.
Litij ima pomembno vlogo pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti
Začetne molekularne spremembe pri Alzheimerjevi bolezni so slabo raziskane oz. jih znanstveniki še ne razumejo povsem. Zdaj so odkrili, da ima veliko vlogo pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti med staranjem predvsem endogeni litij (Li), ki se v možganih dinamično uravnava.
Od vseh elementov, ki so jih analizirali, so edino pri litiju ugotovili, da ga je bilo občutno manj v možganih preiskovanih primerkov z blagimi kognitivnimi motnjami, kar je običajno uvod v razvoj Alzheimerjeve bolezni. Biološka razpoložljivost litija pa se je nato še dodatno zmanjšala pri primerkih z razvito Alzheimerjevo boleznijo, ker se je vezal na amiloidne beljakovine.
Zmanjšanje litija v prehrani vodilo v razvoj bolezni
Raziskovalci so mišim v poskusu načrtno znižali raven litija v prehrani, tako tistim, ki so bile zdrave ("divje"), kot pri tistih, ki so bile "v modelu Alzheimerjeve bolezni". Raziskave so pokazale, da je zmanjšanje endogenega litija v možganih za polovico povzročilo močno nalaganje beta amiloidov in kopičenje fosforiliranega tau proteina. To je sprožilo vnetje možganskih mikroglij, izgubo sinaps, aksonov in mielina ter pospešeno kognitivno nazadovanje.
Ugotovili so, da so ti učinki delno posledica aktivacije encima GSK3β. Analiza posameznih možganskih celic je pokazala, da pomanjkanje litija sproži spremembe v izražanju genov v več tipih celic, podobne tistim pri Alzheimerjevi bolezni.
Litijeva sol obrnila potek bolezni
Nato so mišim začeli dajati litijev orotat – obliko litijeve soli, ki se manj veže na amiloidne beljakovine. Odkrili so, da tovrstna terapija preprečuje nastanek patoloških sprememb in izgubo spomina. Učinek so opazili tako pri miših, ki so bile v modelu Alzheimerjeve bolezni, kot pri starejših divjih miših.
Ugotovitve te raziskave, objavljene v reviji Nature, tako kažejo na neposredno povezavo med endogenim litijem v možganih in fiziološkimi spremembami. Motnje v ravnovesju naravnega litija v možganih so tako lahko eden prvih dogodkov pri razvoju Alzheimerjeve bolezni. Obetavna pot za preprečevanje tovrstnih procesov pa se kaže v uporabi litijevih soli, ki se izogibajo vezavi na beta amiloid, menijo ameriški znanstveniki.
Več o raziskavi si lahko preberete TUKAJ.
