Norveška in Švica nad vodo, Slovenija tone vse globlje

Lani je imela po podatkih evropskega statističnega urada med državami EU Nemčija edina proračunski presežek v državni blagajni, torej prihodke večje od odhodkov, in sicer 0,2 odstotka. Med državami s proračunskim primanjkljajem so se najbolj odrezale Estonija (–0,3 odstotka), Švedska (–0,5), Bolgarija (–0,8), Luksemburg (–0,8) in Latvija (–1,2). Slovenija lani glede javnega dolga še v povprečju EU Slovenija je imela lani štiriodstotni proračunski primanjkljaj, kar je tudi lansko povprečje v EU, malo boljše je povprečje evroobmočja, ki je bilo –3,7 odstotka. Slabše od Slovenije so se med drugim odrezale Španija (–10,6 odstotka), Grčija (–10) in Irska (–7,6 odstotka).

Leta 2013 bo po napovedih Evropske komisije proračunski primanjkljaj Slovenije še večji, in sicer –5,3 odstotka. S tem bo padla pod povprečje EU, ki bo po napovedih –3,4 odstotka (povprečje evroobmočja bo –2,9 odstotka). Torej lahko ugotovimo, da Slovenija tone vse globlje v proračunske rdeče številke.

Boljše gre glede proračunskega presežka nekaterim državam, ki so zunaj EU. Največji proračunski presežek ima z nafto bogato Norveška: lani je bil 13,9-odstoten, letos pa bo 13,2-odstoten. Tudi Švica ima presežek – lanski je znašal 0,4 odstotka, letos bo le še 0,1 odstotka. Tudi Rusija, evroazijska država, je imela lani 0,8-odstoten presežek, letos pa ji grozi malenkosten primanjkljaj, in sicer 0,02 odstotka.

Slovenija padla pod povprečje EU Zanimivo je, da bo imela letos Grčija, ki po nareku Evrope uveljavlja strogo varčevalno politiko, le 3,8-odstotni primanjkljaj in se bo pri tem kazalniku odrezala boljše od naše države. Letos sicer ne bo države v EU, ki bi imela proračunski presežek, tudi Nemčija bo po napovedih imela 0,2-odstotni primanjkljaj.

Rekorderke glede presežkov zalivske države V svetovnem merilu imajo po podatkih tradingeconomics.com največ "skrbi", kaj storiti s proračunskimi presežki, z nafto bogate države ob Perzijskem zalivu: Kuvajt (lani 31,4 odstotka, letos 33 odstotkov), Savdska Arabija (lani 13 odstotkov, letos 14,2 odstotka), Katar (lani 5 odstotkov, letos 13,4 odstotka), Irak (lani 7,61 odstotka, letos 10 odstotkov), Združeni arabski emirati (lani 4,1, letos 8,8 odstotka) …

Proračunski presežek imajo tudi južnoameriški državi Brazilija (lani 3,11, letos 2,38 odstotka) in Čile (lani 1,87 odstotka, letos 1 odstotek), azijska mestna država Singapur (lani 2 odstotka, letos 1,3 odstotka) in afriška država Angola (lani 10,2, letos 7,8 odstotka).

Glede javnega dolga v Evropi najboljša Estonija Glede javnega dolga v Evropi najbolj kaže Estoniji, ki je imela lani javni dolg 10,1 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP), Bolgariji (18,5 odstotka BDP) in Luksemburgu (20,8 odstotka BDP). Največji javni dolg imajo Grčija (160,5 odstotka BDP v prvem četrtletju letos), Portugalska (127 odstotkov BDP v prvem četrtletju letos) in Italija (lani 127 odstotkov BDP). Povprečje v EU je bilo lani 85,3 odstotka BDP, v evroobmočju pa 90,6 odstotka BDP.

Evropska gospodarska lokomotiva Nemčija je imela lani javni dolg 81,9 odstotka BDP, Slovenija pa 54,1 odstotka BDP (se je pa v zadnjih letih več kot podvojil). Norveška je imela lani javni dolg 28,3, Švica pa 35,5 odstotka BDP (pri obeh državah je v zadnjih letih opazen trend padanja javnega dolga).

Po svetu med države z zelo nizkim javnim dolgom spet spadajo naftne države: na primer Kuvajt je imel lani javni dolg 7,35 odstotka BDP, letos bo še manjši, in sicer 6,2 odstotka. Še boljše gre Savdski Arabiji: lani je bil 6,3 odstotka, letos 3,6 odstotka BDP.