Nemčija previdna pred odločitvijo o novi pomoči Grčiji

Nemčija se zavzema za sodelovanje zasebnih upnikov, član izvršnega sveta ECB pa je danes opozoril, da bi lahko to imelo negativne posledice.

Juncker za dodatno finančno pomoč Grčiji Šef evroskupine Jean-Claude Juncker je prejšnji teden - potem ko so predstavniki EU, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) končali enomesečno revizijo stanja grških javnih financ z odločitvijo, da bo močno zadolžena Grčija vendarle prejela naslednjo tranšo 110 milijard evrov vrednega posojila - izrazil pričakovanje, da se bo evroskupina dogovorila o dodatni finančni pomoči Grčiji. Govora je o 60 milijardah evrov.

"To o čemer se govori, niso zaveze, ampak mnenja," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes v Berlinu dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert in dodal, da morajo o nemških plačilih odločati nemške oblasti.

Omenjeno poročilo bo na razpolago najprej v sredo, s sklicevanjem na vire blizu nemške vlade poročajo tamkajšnji mediji. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble se zavzema za to, da bi pri pomoči sodelovali tudi zasebni upniki.

Daljša ročnost upniških instrumentov Nemška kanclerka Anglea Merkel po Seibertovih besedah podpira mnenje finančnega ministra, bo pa stališče nemške vlade znano po proučitvi omenjenega poročila trojke.

Ameriški časnik Wall Street Journal je v soboto objavil neuradne informacije, da naj bi se vlade držav z evrom odločile upnike pozvati k zamenjavi dolžniških instrumentov, katerih ročnost kmalu poteče, za tiste z daljšo ročnostjo. Grčija naj bi novo pomoč dobila v okviru začasnega mehanizma za zaščito evra (EFSF), a sveži denar bi najverjetneje prišel le v primeru, da se bi banke, pokojninski skladi in drugi vlagatelji, ki imajo v lasti grške obveznice, strinjali z zamenjavo teh obveznic za takšne z daljšim rokom.

Član izvršnega sveta ECB Lorenzo Bini Smaghi je opozoril, da bi moralo biti kakršnokoli prestrukturiranje grškega dolga zadnje sredstvo. Spreminjanje dogovora glede grškega vračanja dolga in vključitev zasebnega sektorja bi lahko imelo po njegovem mnenju negativne posledice za davkoplačevalski denar, saj da bi lahko "nepremišljene odločitve" vplivale na banke v več državah z evrom.

Banke v Grčiji in drugod, tudi v Nemčiji, bi lahko ob skrbeh glede njihove izpostavljenosti beležile visoke izgube in se tudi znašle zunaj trga medbančnih posojil. Poleg tega "preventivno" prestrukturiranje dolga države "favorizira kratkoročne špekulacije pred dolgoročnimi investicijami" in postane "način kaznovanja potrpežljivih vlagateljev, ki vztrajajo pri svojih naložbah", je dejal Bini Smaghi. Avtomatično prestrukturiranje grškega dolga bi po njegovem mnenju tudi zmanjšalo zanimanje za nove investicije v države, vključene v program pomoči, kot sta Irska in Portugalska.

Bini Smaghi poudarja, da se je treba izogibati temu, da bi se prezadolžene države zlahka izognile poplačilu dolgov, in da je treba vztrajati pri poplačilu dolga.

Grški premier na novem srečanju z ministri Grški premier George Papandreu se bo v luči priprave novih varčevalnih ukrepov na neuradnem srečanju sestal z ministri, v torek bo predlog ukrepov predstavil še poslancem svoje socialistične stranke PASOK, v sredo pa naj bi paket ukrepov vlada poslala v parlament. Ukrepi naj bi vključevali zvišanje davkov, znižanje javne porabe in krčenje javnega sektorja, vlada pa si želi tudi sprejetje 50 milijard evrov težkega programa privatizacije.

Zaradi varčevalnih ukrepov nezadovoljni Grki skoraj dva tedna pripravljajo proteste. V nedeljo je bilo v Atenah največje zborovanje doslej, saj se je zbralo več kot 60.000 ljudi.