Ponedeljek, 9. 1. 2017, 10.25
1 leto, 8 mesecev
Nekdanji minister svari: Samo ena iskrica lahko v Bosni zaneti požar
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,38
8
V Republiki Srbski praznujejo sporni praznik republike, v okviru katerega v Banjaluki poteka slavnostna parada, ki jo spremlja pehotni polk v sestavi vojakov iz te entitete BiH. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je ponovil, da lahko ta srbska entiteta ostane v BiH le, če se vsa oblast vrne entitetam.
"Republika Srbska je odločena živeti svoje življenje kot država, odločena je tudi skladno z daytonskim sporazumom izvajati svoje izvorne pravice," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina izjavil Milorad Dodik ob začetku praznovanj ob spornem dnevu Republike Srbske, ki ga je ustavno sodišče BiH razglasilo za neustavnega.
Slovesnosti se udeležujejo tudi srbski predsednik Tomislav Nikolić in nekateri ministri srbske vlade, prav tako sta v Banjaluki srbski princ Aleksandar Karađorđević in poglavar Srbske pravoslavne cerkve Irinej. Ob prihodu je Irinej izjavil, da je Republika Srbska božja stvaritev, ki je nastala, da bi Srbi preživeli.
Ob spornem prazniku pripravili svečano parado
V prestolnici srbske entitete BiH so danes pripravili svečano parado. Na njej sodelujejo pripadniki notranjega ministrstva Republike srbske, civilna zaščita, gasilci, tamkajšnje borčevske organizacije, študenti in predstavniki športnih klubov, pa tudi člani banjaluške filharmonije in mažoretke, navaja srbska tiskovna agencija Tanjug.
V postroju ob robu dogajanja pa so pripadniki tretjega pehotnega polka Republike srbske. Slednjega je danes pregledal predsedujoči predsedstvu BiH Mladen Ivanić in mu odredil, naj "ostane na lokaciji", kar skorajda predstavlja njegovo sodelovanje pri paradi, navaja Hina. Sodelovanje pri paradi so pehotnemu polku osrednje oblasti BiH prepovedale.
Ob prazniku je Dodik pripravil tudi sprejem za visoke goste, na programu je svečana akademija. Sicer pa bodo v središču Banja Luke danes pripravili še koncerte, med drugim bo nastopilo 100 srbskih trubačev.
Referendum v nasprotju z ustavo
Ustavno sodišče BiH je v začetku decembra lani zavrnilo referendum, ki so ga 25. septembra izvedli v Republiki Srbski, in njegov izid. Po mnenju sodišča je bil referendum, na katerem so odločili, da 9. januar ostane dan Republike Srbske, v nasprotju z ustavo BiH.
Ta datum je namreč za marsikoga v BiH sporen, saj gre za dan, ko je leta 1992 del srbskih poslancev v parlamentu takratne BiH sprejel nezakonito odločitev o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH", kar je privedlo do vojne.
"Morebiten razpad BiH je zelo težka zadeva. Osamosvojitev Republike Srbske bi precej spremenila razmere na Balkanu oziroma med nekdanjimi jugoslovanskimi narodi, zato zagovarjam zelo previdno ravnanje in čim manj boleče korake, čeprav razumem, da zgodba iz leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma ni bila enkrat za vselej končna," pravi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in dodaja:
"Opozoril bi, da imamo neprijeten precedenčni primer z ukrajinskim polotokom Krim ter še žive spomine na jugoslovansko krizo, ki je v BiH povzročila precej žrtev in hudih posledic. Težnje Republike Srbske po odcepitvi je treba reševati v mednarodnem kontekstu, s pomočjo EU in drugih ustanov. EU bi morala biti zelo aktivna in poskušati prepričati Republiko Srbsko, da naj bo bolj previdna. Tam je namreč dovolj ena iskra, da se zaneti požar."
Se bo uresničil veliki načrt Slobodana Miloševića?
Meni, da je Dodikov namen, da se Republika Srbska združi s Srbijo, a poudarja, da Srbi verjetno ne bodo tako pogumni, kot so bili Rusi pri priključitvi Krima. "Cilj mnogih v Republiki Srbski in Srbiji je združitev. To je bil veliki načrt nekdanjega predsednika Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića. Te težnje zagotovo še obstajajo," je prepričan.
Bo pod Trumpom razneslo balkanski sod smodnika?
Zaupni dokument o varnosti na Balkanu: Nato bo posredoval v primeru medetničnega konflikta
Kako se je v Daytonu končala krvava bosanska vojna
Daytonski sporazum je prinesel mir, a tudi ureditev, ki otežuje optimalen razvoj države v miru
Zakaj je Bosna revna država
Rupla skrbi tudi razmerje med Hrvati in Srbi, če se zgodijo osamosvojitveni premiki na območju Republike Srbske. Kot pravi, bi potem tudi Hrvati, ki bi želeli izhod na morje pri Neumu zase, lahko potegnili kakšne poteze. "Mimogrede se lahko zgodi, da bo kakšna narodna skupnost oziroma tisto, kar bo ostalo od BiH, ostalo brez dostopa do Jadranskega morja".
"Bojim se tega, da bi se v Bosno po kakšnih neznanih kanalih prikradla islamistična zgodba," pravi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel.
Bo BiH, kot jo poznamo danes, še obstajala čez deset ali 20 let? "Želim si, da bi, a odprte so vse možnosti. Podobno kot nekoč v Belgiji in Švici se morajo dogovoriti, kako bodo ravnali. V Makedoniji so se na primer dogovorili za delitev oblasti, Albanci imajo delež oblasti. Marsikaj je torej še mogoče izpopolniti."
"Mimogrede se lahko prižge kakšna islamistična zažigalna vrvica"
"Predvsem se bojim bližnjic in morebitnih improviziranih dogovorov med Srbijo in Republiko Srbsko. Skrbi me tudi, da imamo opraviti z močnim muslimanskim elementom. Ne rečem, da je ta usodno prisoten v Bosni, a mimogrede se lahko prižge kakšna islamistična zažigalna vrvica. Potem lahko imamo resne težave," je sklenil Rupel.
"Mirovni sporazum je treba spoštovati v celoti, ne na način 'a la carte'"
V uradu visokega predsednika mednarodne skupnosti v BiH so danes v odzivu na samooklicani praznik v Republiki srbski poudarili, da so oblasti v tej entiteti dolžne spoštovati ustavo in odločitve ustavne sodišča. "Mirovni sporazum je treba spoštovati v celoti, ne na način 'a la carte'," so za portal klix.ba povedali v uradu, povzema Tanjug.
Visoki predstavnik Valentin Inzko je sicer že pred tem večkrat opozoril politike v BiH, da so v njegovih rokah še vedno mehanizmi, prek katerih lahko zagotovi uresničevanje daytonskega sporazuma.
V poročilu Varnostnemu svetu ZN je navedel, da referendum o dnevu Republike srbske presega običajno politično retoriko ali predvolilne kampanje ter da sta samo vprašanje praznika ter referenduma o njem pod vprašaj postavila temelje tega mirovnega sporazuma.
"9. januar je mogoče slaviti samo kot genocid nad nesrbskim prebivalstvom"
Predstavniki združenj bošnjaških žrtev vojne v BiH so medtem danes na skupni novinarski konferenci v Sarajevu opozorili na nesprejemljivost tega praznika bosanskih Srbov.
Predstavnice združenj Gibanje mater enklave Srebrenica in Žepa ter Ženske-žrtve vojne so tako sporočile, da je mogoče 9. januar slaviti samo kot genocid nad nesrbskim prebivalstvom, še posebej nad Bošnjaki.
"Praznovanje je proces zaostrovanja napetosti v BiH"
Predsednik društva ujetnikov BiH Jasmin Mešković pa je dejal, da v BiH ni mogoče obeleževati ničesar drugega, kot spominjanja na trpljenje in smrti ljudi med projektom, ki se je začel januarja 1991, ko je bila nezakonito razglašena republika srbskega naroda v BiH.
Hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier pa je praznovanje v Republiki srbski komentirali z besedami, da gre za proces zaostrovanja napetosti v BiH. Kot je dodal, ne gre za proces, ki bi se začel danes. Ta ima podporo nekaterih akterjev v mednarodni skupnosti, saj ti dopuščajo, da se praznovanje odvija brez večjih odzivov, je še povedal Stier, navaja Hina.
8