Daytonski sporazum je prinesel mir, a tudi ureditev, ki otežuje optimalen razvoj države v miru

Do letošnje upokojitve je bil redni profesor na sarajevski fakulteti za politične vede, kjer je bil tudi dekan. Dopisni član akademije znanosti in umetnosti BiH je tudi avtor knjige Politični razvoj BiH v podaytonskem obdobju.

Kakšen pomen ima daytonski sporazum za BiH?

Daytonski mirovni sporazum je bil dobrodošel za bosansko-hercegovsko družbo in državo, a če bi se zgodil prej, bi imel verjetno več učinka. Ko se je zgodil, tri leta in pol po začetku vojne, je dobil velik zgodovinski pomen in mednarodno podporo ter podporo vseh prebivalcev BiH, ki jim je bil po letih trpljenja in stradanja na prvem mestu mir. Daytonski sporazum BiH ni prinesel le miru v ožjem smislu, temveč je s pooblaščanjem institucij mednarodne skupnosti in Evropske unije za njegovo implementacijo ustvaril zgodovinske pogoje za preobrazbo bosansko-hercegovske države in družbe v miru ter, kar je še posebej pomembno, tudi okvir za začetek zgodovinskega procesa integracije BiH v Evropsko unijo.

Kaj mu najbolj očitate?

Ni zelo sorazmeren z idejo miru. Aneks štiri daytonskega sporazuma, ki je Ustava BiH, je postavil takšno notranjo ureditev, ki otežuje optimalen razvoj države v miru. To bo še treba spremeniti z ustavnimi reformami, a do zdaj za to še ni bilo predpostavk.

Katere so najpomembnejše uresničene reforme po daytonskem sporazumu?

Največ se je doseglo med letoma 2000 in 2005, ko sta bila visoka predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritsch in Paddy Ashdown. Res je, imela sta velike možnosti izvajanja pooblastil, a takrat je BiH izvedla do zdaj najpomembnejše reforme, med njimi širitev in krepitev vloge sveta ministrov, s čimer se je okrepila izvršilna funkcija države BiH kot celote. Takrat so se vzpostavili tudi enotna uprava za indirektno obdavčevanje, sodišče BiH, varnostno-obveščevalne službe, kot najpomembnejše pa se je kljub velikim uporom uresničilo združevanje armad entitet v enotne oborožene sile BiH in oblikovalo se je enotno ministrstvo za obrambo.

Kaj pa bi se v BiH do danes moralo uresničiti, pa se še ni?

Od leta 2006 do volitev leta 2014 je BiH stagnirala pri izvajanju zgodovinskega projekta približevanja Evropski uniji. Sporazum o pridruževanju, parafiran leta 2008, ni bil ratificiran do začetka leta 2015, ker niso bili izpolnjeni nekateri pogoji. Evropska unija se je odločila, da sporazum o približevanju začne veljati leta 2015, in približujemo se temu, da bo BiH lahko zaprosila za status kandidatke.

Kaj je bila največja zapravljena priložnost za BiH v 20 letih po daytonskem sporazumu? Leta 2006 je bil zavrnjen aprilski paket ustavnih amandmajev. S tem smo izgubili priložnost za velik napredek, od ministrstev za kmetijstvo, znanost in tehnologijo do razširitev osnov in standardov človekovih pravic, s katerimi ne bi bilo sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić in Finci proti BiH (po ustavi BiH lahko za nekatere visoke državne funkcije kandidirajo le Bošnjaki, Srbi in Hrvati, preostalim je to onemogočeno, op. a.). Po tej zavrnitvi amandmajev v parlamentu je tudi mednarodna skupnost zmanjšalo svojo vpletenost v BiH, kar je nekaterim drugim subjektom omogočilo drzneje nadaljevati svoje ideje, zahteve in podvige, ki dolgoročno vodijo v dezintegracijo bosansko-hercegovske družbe in države ter celo do ideje o izločitvi dela BiH.

Kaj je zdaj prava pot za BiH? Pospeševanje integracije BiH v Evropsko unijo in zvezo Nato. Več transparentnosti in manj birokracije bi prineslo tudi to, če bi visoki predstavnik za BiH svoje letno poročilo predlagal neposredno Evropski uniji, ki bi tako okrepila svojo vlogo v BiH.