Sobota, 4. 10. 2025, 21.25
3 ure, 2 minuti
Napeto v Zaporožju: največja evropska jedrska elektrarna že več kot teden dni deluje v izrednem načinu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
V Ukrajini se znova zaostrujejo razmere okoli jedrske elektrarne Zaporožje, največjega tovrstnega objekta v Evropi. Zaradi poškodovanih električnih daljnovodov je elektrarna že več kot teden dni brez redne oskrbe z električno energijo, kar strokovnjaki opisujejo kot izjemno nevarno stanje.
Hlajenje gorivnih palic je trenutno odvisno izključno od dizelskih generatorjev za nujne primere. Ti pa niso zasnovani za neprekinjeno delovanje, zaloge goriva zadoščajo le še približno deset dni. Če bi hlajenje odpovedalo, bi to lahko imelo katastrofalne posledice za okolje in prebivalstvo, piše Deutsche Welle.
Jedrska elektrarna Zaporožje ostaja pod nadzorom ruskih okupacijskih sil in vodstva, ki ga je imenovala Moskva. Ruske enote so objekt zasedle kmalu po začetku invazije spomladi leta 2022 in ga od takrat obdržale pod svojo kontrolo.
IAEA: stanje ni vzdržno
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je izrazila resno zaskrbljenost. "Elektrarna trenutno deluje na rezervnih dizelskih generatorjih, to je zadnja obrambna linija. Dokler ti delujejo, ni neposredne nevarnosti, vendar to z vidika jedrske varnosti ni vzdržno," je opozoril generalni direktor IAEA Rafael Mariano Grossi.
Grossi je obe strani v konfliktu pozval, naj omogočita nujna popravila in ponovno vzpostavitev zunanje oskrbe z elektriko: "Jedrska nesreča ni v interesu nikogar. Treba je storiti vse, da se prepreči najhujše."
Kaj se zgodi, če hlajenje odpove
V središču vsake jedrske elektrarne so gorivne palice, ki tudi po zaustavitvi reaktorja še vedno oddajajo toploto. Če hlajenje ni zagotovljeno, temperatura v jedru hitro narašča. Pri približno 1200 stopinjah Celzija se kovinska obloga gorivnih palic začne topiti, kar lahko povzroči uhajanje radioaktivnih snovi v okolje.
Če odpove zasilno napajanje, se hladilne črpalke ustavijo, reaktorsko jedro pa se začne pregrevati. V nekaj urah lahko pride do t. i. sušenja gorivnih palic, kar pomeni začetek taljenja: scenarij, ki bi lahko imel podobne posledice kot v Fukušimi ali Černobilu.
Možne posledice: radioaktivni izpusti in evakuacije
V primeru popolne odpovedi sistemov bi morali sprožiti izredno razbremenitev tlaka, pri čemer bi se v ozračje sprostile večje količine radioaktivnih plinov in aerosolov. To bi lahko povzročilo regionalno in čezmejno onesnaženje ter prisililo oblasti k množičnim evakuacijam.
Takšna nesreča bi ogrozila zdravje ljudi, povečala tveganje za raka in onesposobila območja za bivanje za več desetletij.
Evropa z zadržanim dihom
Dogajanje v Zaporožju z zaskrbljenostjo spremljajo tudi evropske države. Morebitna okvara ali izpad sistema hlajenja bi lahko imela posledice daleč preko meja Ukrajine.
"Gre za situacijo brez primere," opozarjajo strokovnjaki. "Vsak dan brez stabilne električne oskrbe povečuje tveganje za nesrečo, ki bi imela posledice za celoten kontinent."
