Na vrhu v New Yorku pozivi h globalni akciji proti podnebnim grožnjam

Podnebni vrh svetovnih voditeljev, poslovnega sveta in civilne družbe je dan pred začetkom splošne razprave 69. zasedanja Generalne skupščine ZN sklical generalni sekretar ZN Ban Ki-Moon.

Podnebni vrh zelo odmeva, čeprav na njem ne bodo sprejeli nobenih zavezujočih sklepov Borut Pahor je dejal, je Slovenija med najbolj ambicioznimi državami boja proti segrevanju ozračja. "Slovenija se je pridružila najbolj ambicioznim državam tako v okviru EU kot na globalni ravni. Naša zaveza je, da bomo do leta 2020 za 20 odstotkov zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in do leta 2030 za 40 odstotkov," je dejal Pahor, pri čemer je mislil na ravni iz leta 1990, kar je povedal tudi v govoru na podnebnem vrhu.

Podnebni vrh zelo odmeva, čeprav na njem ne bodo sprejeli nobenih zavezujočih sklepov glede obveznih ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid. Podnebni vrh je kot podlaga za mobilizacijo javnega mnenja za pritisk na državne voditelje pred podnebno konferenco prihodnje leto v Parizu, kjer pa bodo poskušali doseči dogovor.

"Upam si reči, da je ta vrh eden od najpomembnejših za oblikovanje svetovnega javnega mnenja pred pariško konferenco, ki bo zatem sprejela politične zaveze držav članic ZN in mednarodne skupnosti v boju s podnebnimi spremembami," je dejal Pahor in dodal, da je Ban Ki-Moon tako zasnoval dogodke na tem vrhu.

"Slovenija bo izpolnila skupno zavezo iz leta 2010" Pahor se je z Banom Ki-Moonom srečal še pred nastopom na podnebnem vrhu, kjer je udeležence pozval k ambicioznejšim ciljem glede podnebne akcije, vsaka država pa naj sodeluje v skladu s svojimi odgovornostmi in zmožnostmi. "Slovenija bo izpolnila skupno zavezo iz leta 2010, da se globalne temperature ne dvignejo za več kot dve stopinji Celzija od predindustrijskih ravni, in poziva velike onesnaževalce, naj objavijo ambiciozne cilje najpozneje v prvem četrtletju 2015," je dejal.

V nadaljevanju je pozval razvite države, naj držijo besedo o povečanju finančne pomoči revnejšim državam v razvoju na 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020. "Brez ustreznega financiranja in tehnološke podpore države v razvoju ne bodo zmogle pripomoči k skupnemu cilju," je dejal Pahor in na koncu opozoril, da kratkoročni interesi ne smejo ogroziti življenja za prihodnje generacije. "Imamo le eno Zemljo, ki si jo delimo, in odgovornost nas kot voditeljev, ljudi in staršev je, da jo ohranimo za svoje otroke," je sklenil Pahor.

Obama poziva h globalni akciji proti podnebnim grožnjam Ameriški predsednik Barack Obama pa je svet pozval h globalni akciji proti grožnjam, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Vodilni državi pri tem bi morali biti ZDA in Kitajska, je dejal v okviru današnjega podnebnega vrha, ki so ga izvedli ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN.

"Kitajska in mi imamo še posebej veliko odgovornost, da smo pri tem vodilni," je dejal Obama. "To je nekaj, kar velike države morajo storiti," je dodal. ZDA in Kitajska sta namreč največji gospodarstvi na svetu in tudi državi z največ izpusti toplogrednih plinov.

Kot je dejal, so ZDA pripravljene v tem boju voditi, saj "nobena država boja proti tej globalni grožnji ne zmore dobiti sama".