Na Hrvaškem za las preprečili trčenje dveh vlakov

Zaradi del na železniški progi promet med omenjenima postajama, ki sta med seboj oddaljeni deset minut vožnje, poteka po enem tiru in tam velja posebna organizacija prometa. Hitri vlak 782, ki vozi iz Osjeka proti Zagrebu, je stal v Dugem Selu in dobil dovoljenje, da odpelje proti Zagrebu. Hkrati je s postaje Sesvete proti Dugem Selu po istem tiru krenil potniški vlak 8087.

Kmalu po odhodu so hitri vlak 782 ustavili in izključili električno energijo v kontaktni mreži na delu proge Dugo Selo–Sesvete, saj so še pravočasno opazili napako, ki bi imela lahko katastrofalne posledice. Med opravljanjem pregleda so potniki med omenjenima postajama potovali z avtobusom, so sporočili iz Hrvaških železnic. Hrvaški spletni portal Index poroča, da sta bila vlaka drug od drugega oddaljena le 500 metrov, ko sta se ustavila.

Zaradi incidenta, v katerem ni bilo ranjenih, je bil železniški promet ustavljen med deveto in 11. uro zvečer. Potniki so se pritoževali, da nihče od uradnega osebja ni pojasnil, kaj se je zgodilo.

Leta 2009 se je iztiril vlak Lani se je hujša nesreča zgodila na železniškem prehodu pri Drnišu, ko je vlak zapeljal v avtobus. V nesreči je bilo ranjenih 13 ljudi, med njimi devet huje. Izkazalo se je, da zapornice na železniškem prehodu niso delovale.

Ena najhujših železniških nesreč pri naših južnih sosedih se je zgodila julija 2009, ko se je iztiril nagibni vlak pred postajo Sadine v Rudinah pri Kaštelu. Za nesrečo naj bi bila kriva neprimerna uporaba protipožarnega sredstva, ki so ga delavci nanesli na tire. Zaradi tega vlak pri vožnji po klancu navzdol proti Splitu ni mogel zavirati in je iztiril. Umrlo je šest ljudi, več kot 50 je bilo ranjenih. Še več žrtev je zahtevala železniška nesreča v Zagrebu leta 1974.

Pred 40 leti v Zagrebu 150 mrtvih V najhujši železniški nesreči na Hrvaškem ter hkrati najhujši železniški nesreči v nekdanji Jugoslaviji in eni najhujših v Evropi je umrlo 153 ljudi. Nesreča se je zgodila, ko je ekspresni potniški vlak na razdalji Atene–Beograd–Zagreb–Dortmund s približno 400 potniki prevozil rdečo luč in namesto z dovoljenih 40 kilometrov na uro na postajo zapeljal s hitrostjo 104 kilometre na uro. Vlak je zadel v peron, se iztiril in prevrnil.

Nekateri potniki, med njimi so bili večinoma izseljenski delavci, ki so se vračali s poletnih počitnic na delo v Zahodno Nemčijo, so umrli zaradi električnega udara, saj je vlak med prevračanjem podrl več drogov električne napeljave.

Za nesrečo sta bila obtožena strojevodja in njegov pomočnik, ki sta tragedijo preživela. Preiskovalci niso dognali, ali sta bila pod vplivom alkohola ali pa sta zaspala, najverjetneje pa je bil vzrok njuna izčrpanost.