Na enodnevnem izletu do 12-krat preverjanje osebnih dokumentov s čitalnikom

Izleti iz Mostarja v Dubrovnik in obratno so redno in pogosto del turistične ponudbe obeh mest – a kar je nekoč bila razmeroma preprosta vožnja, ki traja okrog dve uri v vsako smer (tudi po osamosvojitvi Hrvaške ter Bosne in Hercegovine), je zaradi bruseljske uredbe o temeljitem nadzoru prav vseh potnikov, ki prestopajo schengensko in zunanjo mejo Evropske unije, zdaj postal pravi podvig.

Turistični vodiči ogorčeni

Dubrovniški dnevnik (Dubrovački dnevnik) poroča o ogorčenih dubrovniških vodičih, katerih skupine na enodnevnem izletu v Mostar so obmejni policisti Hrvaške ter Bosne in Hercegovine "skenirali" osemkrat. Ostre kontrole pogosto obsegajo še veliko več vprašanj in preverb, so potožili.

Toda naša analiza kaže, da bi jih pravzaprav lahko bilo še štirikrat več, skupaj 12. Na poti iz Dubrovnika potniki najprej na mejnem prehodu Zaton Doli izstopajo iz Hrvaške, s tem pa tudi iz Evropske unije, v Bosno in Hercegovino vstopajo na mejnem prehodu Neum I, le nekaj kilometrov pozneje pa jo zapustijo na mejnem prehodu Neum. Tam je mejni prehod Klek, kjer znova vstopajo v Hrvaško in Evropsko unijo, zapustijo pa ju na mejnem prehodu Metković. Po vnovičnem izstopu iz Hrvaške in Evropske unije pred prihodom v Mostar sledi vstop v Bosno in Hercegovino na mejnem prehodu Doljani.

Enodnevni izlet v Mostar (na fotografiji) za enodnevne izletnike iz Dubrovnika lahko zdaj pomeni do 12 "skeniranj" osebnih dokumentov. Foto: Reuters

Skupaj je to šest mejnih prehodov, v obe smeri 12 kontrol, a v praksi je teh kontrol osem, ker v neumskem koridorju (mejna prehoda Neum in Neum I) mejna policija Bosne in Hercegovine le redko izvaja kakršnokoli kontrolo, temeljite pa res skoraj nikoli.

Schengen je, schengen ni

Hrvaška na zunanjih mejah Evropske unije, to je na mejah z Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro, dosledno izvaja mejno kontrolo, skladno s schengenskimi pravili in standardi (čeprav še nima dostopa do schengenskega informacijskega sistema).

Hrvaška je namreč šele v postopku za sprejem v schengensko območje in si zelo prizadeva, da bi dokazala svojo sposobnost varovanja zunanje meje in pripravljenost za schengen, zato od temeljitega nadzora na zunanjih mejah ne bo odstopala.

Bosne in Hercegovine bruseljske uredbe sicer ne zavezujejo, a so obmejni policisti te države znani po tem, da tudi oni osebne dokumente "potegnejo" čez čitalnike.

Slovenija, katere meja s Hrvaško je notranja meja Unije, a je tudi schengenska, izvaja temeljito mejno kontrolo ob vsakem prehodu za vse potnike, kar je dovolj za včasih nevzdržno dolge čakalne dobe. Foto: Jure Gregorčič

Daljše postaja hitrejše

Podobne, vendar ne tako ekstremno ponavljajoče se mejne kontrole lahko doletijo tudi potujoče med slovenskimi kraji, če se odločijo za bližnjico čez Hrvaško ali med hrvaškimi kraji, če pot poteka prek Slovenije. Primera: iz Umaga v Zagreb čez Slovenijo ali iz Ormoža v Lendavo čez Čakovec in Mursko Središče. Teh primerov je še veliko več, ko gre za manjša mesta.

Hrvaška je na notranji meji Evropske unije (s Slovenijo in Madžarsko) za državljane Evropske unije opustila temeljito mejno kontrolo in izvaja ciljane, tako kot pred 7. aprilom.

Toda Slovenija, katere meja s Hrvaško je notranja meja Unije, a je tudi schengenska, izvaja temeljito mejno kontrolo ob vsakem prehodu za vse potnike, kar je dovolj za včasih nevzdržno dolge čakalne dobe.

Zato bližnjica čez Hrvaško (ali Slovenijo) morda le ne bo več najboljša izbira in se bo s časovnega vidika morda bolje zapeljati na daljšo pot, ki ne prečka državne meje. Tudi kavice čez mejo niso več samoumevne, čeprav turistični delavci še vedno upajo, da to zanje ne bo imelo resnejših posledic.