Nedelja, 28. 9. 2025, 8.26
2 uri, 40 minut
Moldavci na prelomne parlamentarne volitve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
Odločilni naj bi bili glasovi Moldavcev v tujini, ki navadno glasujejo za PAS, in pa prebivalcev mednarodno nepriznane Pridnestrske republike, ki so večinoma naklonjeni Rusiji.
Moldavci se danes podajajo na parlamentarne volitve, po oceni predsednice države Maie Sandu bodo najpomembnejše v zgodovini države. Zmaga naj bi se obetala vladajoči stranki PAS, a brez ohranitve absolutne večine. Predvolilno obdobje so zaznamovale obtožbe o vmešavanju Rusije, ki naj bi si kandidatko za članstvo v EU prizadevala vrniti pod svoj vpliv.
Proevropsko usmerjena Maia Sandu, ustanoviteljica Stranke akcije in solidarnosti (PAS), je Rusijo v preteklosti že večkrat obtožila poskusov destabilizacije Moldavije. Po njenih besedah naj bi hotela Moskva nekdanjo sovjetsko republiko uporabiti kot odskočno desko za hibridne napade na EU.
Da je Moldavija "testno polje" za rusko informacijsko vojno v Evropi, menijo tudi analitiki, medtem ko v Bruslju pritrjujejo oceni Sandu, da so današnje volitve odločilne za državo in njeno prihodnost.
Sandu je retoriko proti Rusiji dodatno zaostrila ta teden, ko je Kremelj obtožila kupovanja glasov. Obtožbe so sledile racijam, v okviru katerih so na podlagi obtožb o načrtovanju nemirov v Moldaviji prijeli več kot 70 ljudi.
Zmaga vladajoči PAS; a brez ohranitve absolutne večine
Ankete zmago napovedujejo od leta 2021 vladajoči stranki PAS, a naj ta ne bi ohranila absolutne večine.
O moči proruske opozicije na čelu z Domoljubnim volilnim blokom (BEP), ki ga vodi nekdanji predsednik države Igor Dodon, in razdeljenosti volivcev med drugim priča izjemno tesen rezultat lanskega referenduma, s katerim so Moldavci včlanitev v EU vpisali v ustavo.
Odločilni naj bi bili glasovi Moldavcev v tujini, ki navadno glasujejo za PAS, in pa prebivalcev mednarodno nepriznane Pridnestrske republike, ki so večinoma naklonjeni Rusiji.
Skupno se za 101 sedež v parlamentu potegujejo kandidati več kot 20 list. Volilni sistem je proporcionalen, volilno pravico pa ima vključno z diasporo dobrih 3,2 milijona ljudi.
