Četrtek, 2. 4. 2026, 7.26
13 ur, 34 minut
Zgodovinski mejnik v vesolju: misija Artemis 2 že v orbiti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,36
Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je danes približno deset minut po izstrelitvi z ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral na Floridi dosegla Zemljino orbito. Štiričlanska posadka bo v orbiti okoli 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala štiridnevno pot proti Luni. Raketa Space Launch System (SLS) je proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko. Svoj prispevek k izstrelitvi je dalo tudi slovensko znanje.
Tik pred izstrelitvijo je bilo po poročanju tujih tiskovnih agencij nekaj napetosti, saj so tehniki reševali težavo s senzorjem, ki je kazal temperaturo baterije zunaj dovoljenega območja, in odpravili težavo s komunikacijskim sistemom.
Kmalu po izstrelitvi so poročali o začasni prekinitvi komunikacije med astronavti in nadzornim centrom na Zemlji, a kot je povedal direktor Nase Jared Isaacman, so jo kmalu ponovno vzpostavili.
V 10-dnevni misiji bodo obleteli Luno in se vrnili na Zemljo
Če bo misija uspešna, bodo astronavti v ponedeljek prispeli na oddaljeno stran Lune. Dosegli bodo najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo, več kot 400 tisoč kilometrov daleč, ne bodo pa pristali na Luni. V okviru približno 10-dnevne misije bodo obleteli Luno in se vrnili na Zemljo.
Nasina raketa SLS je v vesolje v kapsuli Orion ponesla Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Ta je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti astronavt na lunarni misiji.
Dosegli bodo najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo, več kot 400.000 kilometrov daleč, ne bodo pa pristali na Luni.
Zgodovinska misija: dlje v vesolje kot katerikoli človek doslej
Na odpravi bodo preizkusili sisteme, ki skrbijo za posadko in vzdržujejo življenju primerne razmere, pa tudi preverili, ali vesoljska ladja Orion kot celota deluje po načrtih. Če bo misija uspešna, bo šla ekipa astronavtov dlje v vesolje kot katerikoli človek doslej.
Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob uspešni izstrelitvi misije v vesolje ob začetku nagovora Američanom čestital astronavtom in ekipi Nase, ki je omogočila uspešno izstrelitev rakete, s katero se je posadka odpravila na zgodovinsko misijo.
Sprva načrtovana že za november 2024
Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno.
Izstrelitev pospremilo okoli 400 tisoč ljudi
Uspešna izstrelitev je bila vrhunec zahtevnega postopka, ki se je na izstrelišču na Floridi začel že v začetku tedna, osrednji del procedure pa je potekal od srede zjutraj po lokalnem času. V okolici izstrelišča in Kennedyjevega vesoljskega centra je po pisanju lokalnih medijev izstrelitev pospremilo okoli 400.000 ljudi.
Zdaj so ob ugodnih vremenskih razmerah in brez pretiranih zapletov vendarle prvič po letu 1972 in takratni misiji Apollo 17 poslali človeško posadko proti Luni.
Misija Artemis je sicer mednarodno partnerstvo. Pomembno vlogo tako pri njej igra tudi Evropska vesoljska agencija, saj je pod njenim okriljem in v evropski vesoljski industriji - glavni izvajalec je bil Airbus - nastal podporni modul, ki bo astronavtom v Orionu zagotavljal vitalne sisteme - proizvodnjo električne energije s štirimi paneli sončnih celic pa tudi rezervoarje kisika in pogonskih sredstev.
Vključeno je tudi slovensko znanje
K današnji izstrelitvi je svoj prispevek dodalo tudi slovensko znanje. Pri tem najbolj vznemirljivem delu vesoljskega poleta je namreč pomembno vlogo odigrala oprema trboveljskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft, nameščena na raketo, na izstrelitveno ploščad in prenosno izstrelišče ter v nadzornem centru.
Dewesoftova oprema je zajela in prikazala različne telemetrijske podatke in inženirji so lahko v realnem času analizirali parametre z izstrelitvene ploščadi in tudi same rakete. V programu Artemis uporabljajo Dewesoftove merilne sisteme Sirius R8R, Nasi jih je trboveljsko podjetje dostavilo 32. Dewesoft sicer z Naso sodeluje že od leta 2003.
Do konca leta 2028 tudi na Luni?
Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars.
Ambiciozni program Artemis se že od začetka sooča z zamudami in presežnimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je današnjo izstrelitev pospremil z besedami, da ZDA v vseh pogledih "zmagujejo v vesolju, na Zemlji in povsod vmes", ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome o izvedljivosti tega.
Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata.
Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.
