Zunanji ministri enajstih članic Evropske unije, med njimi tudi slovenski minister Samuel Žbogar, so podprli nadaljnjo širitev EU in pristop Turčije k povezavi.
To so storili v pismu z naslovom The EU and Turkey: steering a safer path through the storms (EU in Turčija: ubiranje varnejše poti skozi viharje).
Turčija bi lahko pomembno prispevala k varnosti in stabilnosti regije
Aktualne razmere v območju evra in finančna kriza ne smejo ustaviti širitvenega procesa, v pismu, objavljenem v bruseljskem spletnem biltenu EUobserver, poudarjajo zunanji ministri Litve, Švedske, Latvije, Finske, Nemčije, Italije, Madžarske, Češke, Estonije, Velike Britanije in Slovenije. Ugotavljajo, da je Turčija pomemben partner, ki lahko bistveno prispeva h gospodarski konkurenčnosti, energetski varnosti in stabilnosti regije, njen vstop v EU pa je strateškega pomena za unijo in Turčijo. Med drugim omenjajo visoko gospodarsko rast Turčije.
Turčija je pripravljena nadaljevati z demokratičnimi reformami
Zunanji ministri ob tem pozdravljajo pripravljenost Turčije, da nadaljuje z demokratičnimi reformami in prilagaja svojo zakonodajo evropski, ter izražajo prepričanje, da se bosta EU in Turčija skupaj lažje soočili z globalnimi gospodarskimi in političnimi izzivi.
Pri tem ministri še izpostavljajo vse večji vpliv Turčije kot regionalne sile na Zahodnem Balkanu, Srednji in Južni Aziji ter v državah Afriškega roga. Arabska pomlad pa po njihovem mnenju kaže, da sta EU in Turčija zainteresirani za sodelovanje, da bi zagotovili, da se razmere v regiji spremenijo na bolje.
Največja težava Turčije so nerešeni odnosi s Ciprom
Turčija je za status kandidatke zaprosila leta 1987 in pogajanja začela hkrati s Hrvaško oktobra 2005, vendar je v popolnem zastoju od junija lani. Doslej je v šestih letih pogajanj odprla le 13 in začasno zaprla eno poglavje od 35, medtem ko je Hrvaška pogajanja že končala.
Največji problem za počasen napredek Turčije so njeni nerešeni odnosi s Ciprom, zaradi katerih je EU decembra 2006 zamrznila osem poglavij.
4
