Nemška kanclerka Angela Merkel se je ob obisku turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana v Berlinu zahvalila trem milijonom državljanom turškega porekla za njihov doprinos razvoju Nemčije.
Na slovesnosti ob 50. obletnici podpisa sporazuma o delavcih iz Turčije je pohvalila njihovo uspešno integracijo, obenem pa opozorila na pomanjkljivosti. "Za uspešno integracijo se je nujno potrebno naučiti in obvladati nemški jezik," je poudarila Merklova, ki je menila, da ne smemo zamolčati tudi težav pri integraciji. Raven izobrazbe ljudi, ki so se priselili, se je sicer izboljšala, vendar pa z doseženim še ne moremo biti zadovoljni, je še dejala na slovesnosti na nemškem zunanjem ministrstvu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Pred 50 leti niso ljudje ponudili samo svoje delovne sile, ampak tudi dobro voljo"
Turški premier Erdogan je pred tem v pogovoru za nemški časnik Bild sporazum o priseljevanju in zaposlovanju delavcev iz Turčije v Nemčiji, ki sta ga državi podpisali oktobra 1961, označil za sporazum, ki je koristil obema državama. "Pred 50 leti niso ljudje ponudili samo svoje delovne sile, ampak tudi dobro voljo. V teh 50 letih so tujino spremenili v svojo domovino."
Turški premier kritičen do predpisov o znanju nemškega jezika
Je pa bil Erdogan tudi kritičen do nemške vlade, zlasti do predpisov o znanju nemškega jezika. Ocenil je, da Berlin s predpisi, s katerimi zahteva, da ljudje obvladajo nemščino pred prihodom v državo, krši človekove pravice. Ponovil je tudi stališče, da bi Turki v Nemčiji svoje otroke najprej morali naučiti turščino, nato pa nemščino.
Erdgoan meni, da nemška podpora Turčiji na njeni poti v EU ni zadostna
Turški premier je bil kritičen tudi do nemške podpore Turčiji na njeni poti v EU. Po njegovem ta podpora ni zadostna, nemška politika pa bi morala storiti veliko več, saj bi to po njegovem pripomoglo tudi k uspešnejši integraciji Turkov v Nemčiji. Turki, ki čutijo do Nemčije veliko pozitivnih stvari, se v tej zadevi počutijo, kot da so jih pustili na cedilu, je menil.
Med letoma 1961 in 1973 je v Nemčijo prispelo okoli 900.000 Turkov
Med letoma 1961 in 1973 je v Nemčijo v okviru omenjenega sporazuma prispelo okoli 900.000 Turkov, ugotavlja Nemški center za migracije. Priseljeni delavci so sprva podpisali dveletne pogodbe o zaposlitvi, leta 1964 pa je Nemčija omilila pravila, po katerih so delodajalcem dovolili, da sami odločijo o dolžini pogodbe o zaposlitvi.
Največja etnična manjšina v Nemčiji
Medtem ko si Nemčija dolgo časa ni priznala, da je postala država priseljencev, je dediščina dvostranskega sporazuma v desetletjih po sklenitvi močno zaznamovala nemško družbo. Danes predstavljajo Turki največjo etnično manjšino v 82-milijonski Nemčiji.