Manning kriv za vohunjenje, a ne za pomoč sovražniku

Bradley Manning je bil sicer obtožen posredovanja zaupnih dokumentov ameriške vojske in zunanjega ministrstva WikiLeaksu, pri tem pa je dejal, da je vedel, komu bo posredoval zaupne dokumente, in da je to storil le zato, da bi spodbudil razpravo o ameriški zunanji politiki, poroča BBC. Grozi mu dosmrtni zapor Sodnica polkovnica Denise Lind mu še ni izrekla kazni, vendar jo bo razglasila v nekaj dneh ali tednih. Ameriški mediji poročajo o različnih številkah glede kazni, ki ga lahko doleti, vendar pa bo v najslabšem primeru obtičal za zapahi za več kot 100 let. Teoretično ga lahko takoj izpusti iz zapora, kjer je vse od pomladi 2010, ker nobena od 19 točk obtožnice ne zahteva minimalne kazni.

"Danes je dober dan, vendar je Manning še vedno pod ognjem," je dejal njegov odvetnik David Coombs. Dodal je, da so dobili bitko, ne pa še tudi vojne. Od srede naprej bodo tožilci sodnico prepričevali, naj Manningu izreče najvišjo možno kazen, Coombs pa bo prosil za najnižjo. Ne glede na to koliko let bo dobil, oprostilna sodba za pomoč sovražniku prinaša olajšanje zagovornikom odprte vlade. Iz razsodbe po mnenju poznavalcev namreč izhaja, da če nekdo medijem preda informacijo o malopridnem početju vlade, to še ne pomeni, da s tem pomaga sovražniku.

WikiLeaks objavil zaupne dokumente Manning je sicer že februarja priznal, da je snel okoli 700.000 dokumentov in video posnetkov z vladnih računalnikov in jih predal WikiLeaksu. Tožilci takrat priznanja niso hoteli sprejeti in so vztrajali pri obsodbi za najhujše obtožbe, kot je pomoč sovražniku. Že tisto kar je februarja priznal, mu lahko prinese do 20 let zapora.

Sodnica je odločitev sprejela v treh dneh po sklepnih nagovorih tožilstva in obrambe. Tožilci so vztrajali pri pomoči sovražniku, čeprav so morali dokazati, da je Manning dokumente objavil z zavedanjem, da bodo to videli in izkoristili teroristi. To jim ni uspelo, saj niso imeli nobenega dokaza. Dejstvo pa je, da je Manning prekršil pogodbo z vojsko o varovanju skrivnosti, zaradi česar bo moral plačati z zaporom.

Kaj bo z ustanoviteljem WikiLeaksa? Oprostilna sodba za obtožbo pomoči sovražniku bo zagotovo vplivala tudi na primer ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assanga, ki se pred izročitvijo v ZDA skriva v prostorih veleposlaništva Ekvadorja v Londonu. Njegovo izročitev zahteva Švedska zaradi obtožb o spolnih napadih, vendar je Assange prepričan, da gre za izmišljene obtožbe z namenom, da ga Švedska izroči ZDA.

Assanga preiskuje pravosodno ministrstvo ZDA, ki ima svoje zakone, vendar pa dejstvo, da Manning s predajo dokumentov WikiLeaksu ni kriv pomoči sovražniku, otežuje morebiten primer tožilstva proti Assangu, ki ni ameriški državljan, niti ni ukradel dokumentov iz posesti vlade, ampak jih je dobil.