Madžarski parlament sprejel sporne spremembe ustave

Ustavne spremembe oziroma tako imenovani četrti amandma so poslanci sprejeli z 265 glasovi za in enajstimi proti. 33 poslancev se je glasovanja vzdržalo, opozicijski socialisti (MSZP), ki imajo v 386-članskem parlamentu 47 poslancev, pa so današnjo sejo parlamenta bojkotirali. Vladajoča stranka Fidesz ima v parlamentu dvotretjinsko večino.

Ustavno sodišče v skladu z sprejetimi spremembami ne bo več moglo razveljaviti zakona, ki je bil v parlamentu sprejet z dvotretjinsko večino. Poleg tega ustavno sodišče odslej ne bo več moglo presojati o vsebini prihodnjih zakonskih sprememb ter se sklicevati na svojo sodno prakso izpred uveljavitve nove madžarske ustave 1. januarja 2012.

Vlada vztraja, da je paket sprememb tehnične narave Že konec tedna se je na ulice Budimpešte odpravilo več tisoč Madžarov, ki nasprotujejo vladnim načrtom zaradi neupoštevanja razsodbe ustavnega sodišča in uvajanja več spornih ukrepov. Mednje spadajo tudi prepoved politične kampanje v zasebnih medijih, zakon, ki študente, prejemnike državne štipendije, zavezuje, da ostanejo na Madžarskem, in prepoved spanja na ulicah, poroča The Independent.

Vlada konservativnega premiera Orbana vztraja, da je paket sprememb predvsem tehnične narave, a nasprotniki trdijo, da gre za napad na demokratične strukture, ki ga je vlada pod vodstvom Fidesza začela že leta 2010.

Orban znan po pogostih spopadih z EU "Ko enkrat v ustavi začenjajo opredeljevati kje na cesti lahko človek spi in kje ne, se je potrebno vprašati, ali smo znoreli protestniki ali tisti, ki pišejo takšne ustave," je v nagovoru protestnikom dejal opozicijski vodja Miklos Tamas Gaspar. Kritiki opozarjajo, da je premier Viktor Orban volitve leta 2010 izrabil za utrditev svoje moči. Orban je znan po pogostih spopadih z EU-jem, vendar pod pritiskom Bruslja praviloma popusti in umakne najspornejše politične predloge.

Beneška komisija in Evropska komisija bosta preučili spremembe Svet Evrope, organizacija za človekove pravice, ki ni vezana na EU, je Orbana sicer pozval k preložitvi glasovanja, saj naj bi predlogi močno okrnili temeljna demokratična pravila. Poziv je predstavnik vladajoče stranke Fidesz zavrnil z argumentom, da se Madžarska ne bo podrejala zunanjim pritiskom.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland sta ob potrditvi spornih sprememb izrazila obžalovanje, da niso imeli priložnosti pred sprejetjem "razpravljati in razjasniti" vsebine sprememb. Slednje namreč po njunem prepričanju "zbujajo skrbi glede spoštovanja pravne države, prava EU in standardov Sveta Evrope".

Beneška komisija in Evropska komisija bosta sedaj preučili spremembe. Kot sta v skupnem sporočilu še zapisala Barroso in Jagland, pričakujeta, da bodo madžarske oblasti glede tega sodelovale z evropskimi inštitucijami.

Zunanji minister zavrnil skrbi Na sprejetje sprememb ustave so se odzvale tudi ZDA, ki so izrazile zaskrbljenost. Iz ameriškega zunanjega ministrstva so sporočili, da se mora spremembam ustave posvetiti več pozornosti in da morajo biti podvržene "podrobnejšemu pregledu".

Obžalovanje zaradi potrditve sprememb ustave "kljub resnim dvomom, da bi lahko oslabile demokratične standarde v državi", je izrazil tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.

Medtem pa je madžarski zunanji minister Janos Martonyi zavrnil skrbi, ki da so osnovane na "nerazumevanju in nepopolnih informacijah", ter zatrdil, da Madžarska ravna pravično. V pismu zunanjim ministrom EU pa jim je zagotovil, da bo "Madžarska pripravljena na nadaljevanje dialoga".

"Če je karkoli v nasprotju z zakonodajo EU, bomo našli rešitev. V vseh primerih smo se o čemerkoli in s komerkoli pripravljeni pogovarjati," je zatrdil Martonyi, ki je novinarjem v Bruslju dejal, da bo madžarska vlada zaprosila Beneško komisijo, da poda mnenje o spremembah ustave.

Kako bo ukrepal EU? Evropska unija se bo na tej točki morala odločiti, ali naj ukrepa. O sporni spremembi ustave bi lahko govorili že ta teden, na srečanju vodij držav članic. EU ima sicer tudi pravico, da posamezni članici odvzame glasovalne pravice, a šele po dolgotrajnem in zapletenem postopku. Nemčija, Nizozemska, Finska in Danska že dlje časa lobirajo za nadzorno ustanovo, ki bi bdela nad članicami, ki skrenejo s poti, in imela moč, da jim v primeru nesodelovanja odvzame evropska sredstva, še poroča The Independent.