"Madžarska, Madžarska …" so vzklikali jobbikovci na madžarsko-srbski meji

"Pojdite od tu, čim prej," so v zgodnjem včerajšnjem večeru začeli madžarski prostovoljci opozarjati ravnokar čez srbsko-madžarsko mejo prispele begunce. Medtem ko so jim, takoj za mejnim madžarskim kamnom na nedelujočih železniških tirih, delili vodo in jim posredovali želene informacije o procesu postopka za pridobivanje azila, je namreč postalo jasno, da tam za njih nadaljnjih nekaj ur ne bo varno.

"Skupina skrajnih desničarjev, ki se je prej zbrala v središču majhnega madžarskega obmejnega mesta Röszke, se približuje," jim je informacijo posredoval eden od koordinatorjev prostovoljcev iz organizacije Migszol Szeged (Solidarnost z migranti v Szegedu).

Medtem so na mejo, predel, ki edini ni zaprt z žičnato ograjo, prišle tudi skupine policistov. Tudi oni so imeli enake informacije kot prostovoljci.

"Begunci na Madžarskem niso zaželeni" "Madžarska, Madžarska," je vzklikala skupina 300 ljudi z državnimi zastavami v rokah. Nad njimi pa so plapolale tudi zastave skrajno nacionalistične madžarske stranke Jobbik. Zasedli so prostor na madžarski strani, tik ob meji s Srbijo. Njihovo sporočilo pa je bilo, da, milo rečeno, begunci v tej državi niso zaželeni.

Ko so na poti do meje naleteli tudi na skupino beguncev, so jim s svojo nestrpnostjo z nekaj prerivanja tudi neposredno izkazali.

"Zaradi takih, kot ste vi, smo danes tu" "Zaradi takih, kot ste vi, smo danes tu," je do nas jezno stopil moški srednjih let z madžarskim in srbskim državljanstvom, ki je ob tem takoj dodal, da srbsko tako ali tako ni nič vredno. Pozneje je še povedal, da je njegov oče iz Srbije kot begunec prišel na Madžarsko po drugi svetovni vojni. "Zakaj jih spuščate čez mejo," je nato njegovo vprašanje letelo pravzaprav na Srbijo.

"Sem prihajajo zato, da bi bolje živeli," nadaljuje. V skupinskem pogovoru s tistimi, ki na železniške tire nismo prišli pod desničarskimi zastavami, se sliši odgovor, da gre za posameznike in posameznice, družine in otroke, ki bežijo pred vojno, konflikti. Pa tudi ne glede na to, "kaj ni obče človeška pravica in želja, da vsakdo lahko živi nekje, kjer mu bo vsaj bolje, če ne dobro?" Pa tudi v begunstvu "ne gre za izbiro, temveč nujno in skrajno možnost".

"Ne želim umreti" "Prihajam iz Sirije, eno leto sem načrtoval svoj beg. Lahko bi šel v vojsko, a ne želim umreti v uniformi režima, v katerega ne verjamem," takoj po vstopu na Madžarsko ne železniških tirih pove 25-letni pred dvema mesecema diplomirani inženir računalništva in oblikovalec.

Že skoraj takoj za tem pa se priključi skupini drugih, ki se umika pred prihodom skrajne desničarske skupine. Pred njim hodi družina z dvomesečnim fantkom, ki že nekaj časa ne pije več materinega mleka, pove njegov oče. Zdravnika bi potrebovali, je zaskrbljen, a to na poti do Madžarske do zdaj še ni bilo mogoče.