Ponedeljek, 17. 4. 2023, 21.25
1 leto, 7 mesecev
Macron: Razumem vašo jezo, a reforma je nujna
Francoski predsednik Emmanuel Macron je nocoj v televizijskem nagovoru dejal, da razume jezo Francozov zaradi pokojninske reforme, a vztrajal, da je ta nujna, neukrepanje pa ni rešitev. Macron, ki je v soboto podpisal sporni zakon, je izrazil obžalovanje, da o spremembah ni bilo mogoče doseči soglasja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nihče ne more ostati gluh ob jezi protestnikov, je v televizijskem nagovoru državljanom dejal Macron, ki je v soboto podpisal zakon o sporni pokojninski reformi. Ključne elemente reforme, med drugim dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let, je pred tem v petek potrdil ustavni svet.
Macron je nocoj izrazil obžalovanje, da o spremembah ni bilo mogoče najti soglasja, ter priznal, da razume zaskrbljenost in nasprotovanje državljanov, a da je zaradi povečanja števila upokojencev zvišanje upokojitvene starosti nujno.
O protestih, ki so se v Franciji razplamteli proti reformi, je dodal: "Nihče, še posebej jaz, ne more ostati gluh ob tej zahtevi po socialni pravičnosti."
Nadaljnja pogajanja za večjo socialno pravičnost
"Odgovora ne moremo najti niti v togosti niti v ekstremizmu," je dejal francoski predsednik in dodal, da bodo njegova vrata vedno odprta za pogovore s sindikati. Pogajanja se bodo osredotočila na potrebo po izboljšanju dohodkov zaposlenih, napredovanju v karieri, boljši delitvi bogastva, izboljšanju delovnih pogojev in pomoči pri prekvalifikaciji, je dejal po poročanju AFP.
Francoska vlada je pokojninsko reformo, eno od glavnih predvolilnih obljub predsednika Emmanuela Macrona, uradno napovedala v začetku leta. Njen sprejem naj bi bil nujen, sicer naj bi se pokojninski sistem v državi sesul.
Reforma na ulice pognala več sto tisoč protestnikov
Spremembe, zlasti dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno, so nemudoma spravile na noge sindikate in v zadnjih mesecih so stavke in protesti, ki so se pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili številna področja javnega življenja.
Ob velikem pritisku je vlada po prvotni potrditvi v senatu sredi marca reformo sprejela s pomočjo posebnih ustavnih pooblastil in brez glasovanja v spodnjem domu parlamenta, kjer naj bi ji za potrditev zmanjkalo nekaj glasov.
Sledili so novi protesti z več sto tisoč udeleženci, na zadnjih pretekli četrtek se je po mnenju policije zbralo 570 tisoč ljudi, nekaj manj kot na predhodnih. Prav za danes so sindikati pozvali k novim demonstracijam.
7