Ponedeljek, 31. 8. 2020, 15.30
4 leta, 3 mesece
Lukašenko dopušča možnost spremembe ustave. Opozicija: Laže, tako kot že 26 let.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
2
Dolgoletni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je po večtedenskih množičnih protestih proti njegovi vladavini dopustil možnost referenduma za spremembo ustave. Njegova glavna protikandidatka na volitvah Svetlana Tihanovska je medtem napovedala, da bo mednarodno skupnost zaprosila za podporo pri mirni spremembi oblasti v Belorusiji.
Lukašenko, ki Belorusijo z železno roko vodi že 26 let in si je na spornih volitvah 9. avgusta zagotovil šesti petletni mandat, je danes priznal, da je sistem v državi "nekako avtoritaren", poročajo tuje tiskovne agencije. 66-letnik je tudi dejal, da številni Belorusi zahtevajo spremembo sistema, zato bo dopustil možnost referenduma za spremembo ustave, piše STA.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je predsednik v današnjih predlogih izpostavil reforme pravosodja. Obenem je zavrnil pozive opozicije k vrnitvi k ustavi iz leta 1994, ki jo je kasneje z referendumi večkrat spremenil in si tako zagotovil večje pristojnosti. Kot trdi Lukašenko, bi bila vrnitev k ustavi iz leta 1994 korak nazaj in ne naprej, kot trdi opozicija.
Lukašenko je leta 1996 z referendumom o ustavni reformi pridobil večje pristojnosti pri imenovanju sodnikov vključno s predsednikom ustavnega sodišča. Ustavni referendum leta 2004 pa je beloruskemu predsedniku omogočil tri zaporedne mandate namesto dotedanjih dveh, piše STA.
"Lukašenko laže in manipulira, tako kot že 26 let"
Opozicijska političarka Maria Kolesnikova je posvarila, da Lukašenku po številnih prelomljenih obljubah v več kot četrt stoletja na oblasti ne gre zaupati. "Lukašenko laže in manipulira, tako kot že 26 let," je v Minsku dejala za nemško tiskovno agencijo dpa.
Tudi politični analitiki ne pričakujejo, da se bo Lukašenko odpovedal svojim pristojnostim. Je pa po oceni analitika Valerija Karbeleviča možen podoben model kot v Kazahstanu, ki je bil tako kot Belorusija nekdaj del Sovjetske zveze. Tam je dolgoletni voditelj Nursultan Nazarbajev položaj prepustil sebi zvestemu nasledniku, obenem pa je ostal na številnih pomembnih položajih, ki mu zagotavljajo moč in ga ščitijo pred kazenskim pregonom, piše STA.
Iz štaba Lukašenkove protikandidatke na volitvah Tihanovske so medtem danes sporočili, da bo Tihanovska v začetku septembra Varnostni svet ZN in Svet Evrope zaprosila za podporo pri mirni spremembi oblasti v Belorusiji. VS ZN naj bi prek videopovezave nagovorila v petek, Parlamentarno skupščino Sveta Evrope pa 8. septembra, poroča dpa.
Svetlana Tihanovska
37-letna Tihanovska, ki se je pritožila na izide volitev, nato pa se zatekla v Litvo, sicer poudarja, da je treba notranjepolitično krizo v Belorusiji rešiti brez vmešavanja od zunaj in da ne sme prerasti v geopolitični konflikt med Rusijo in Zahodom. Po njenih besedah je njen cilj sprememba režima z dialogom, ki pa bi ga lahko začeli ob pomoči mednarodne skupnosti.
Baltske države uvedle sankcije
Litva, Latvija in Estonija so medtem danes neodvisno od sankcij Evropske unije tudi same uvedle sankcije proti avtoritarnemu režimu v Belorusiji. Okoli 30 ljudem, odgovornim za prevare na spornih predsedniških volitvah ter nasilje nad udeleženci množičnih protestov, tudi predsedniku Aleksandru Lukašenku, tako od danes ni dovoljen vstop v baltske države.
Po spornih predsedniških volitvah, na katerih naj bi aktualni predsednik po trditvah opozicije zmagal s prevaro, so v državi izbruhnili najbolj množični protesti v njeni zgodovini. Lukašenkov režim jih je skušal zatreti s silo. Več tisoč ljudi je bilo zaprtih, številni grobo pretepeni, nekateri tudi ubiti, še piše STA.
Bela hiša poziva Rusijo, naj spoštuje suverenost Belorusije
ZDA pa so Rusijo pozvale, naj spoštuje suverenost Belorusije. "Rusija mora (...) spoštovati suverenost Belorusije in pravico njenega ljudstva, da svobodno in pošteno voli svoje voditelje," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Kayleigh McEnany, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Impresivno število Belorusov, ki mirno protestirajo, jasno kaže, da vlada ne more več zanemarjati pozivov ljudi k demokraciji," je dodala.
ZDA so se s tem odzvale na izjavo ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je Moskva pripravljena posredovati v Belorusiji, tudi z vojsko, če bo treba oziroma če bodo razmere v tej državi zaradi protestov ušle izpod nadzora, piše STA.
Putin in Lukašenko sta v zadnjih dneh večkrat govorila po telefonu o krizi v Belorusiji, kjer od 9. avgusta potekajo protesti. Po navedbah Kremlja sta potrdila namero, da državi še okrepita in razširita zavezništvo, v naslednjih tednih pa se bosta sešla v Moskvi.
Več deset tisoč protestnikov se je v nedeljo znova podalo na ulice Minska in večjih mest v državi. Zahtevajo odhod predsednika Lukašenka, ki ga obtožujejo volilne prevare 9. avgusta, še piše STA.
2