Sreda, 19. 11. 2025, 19.10
3 ure, 14 minut
"Lubčkamo" se že 21 milijonov let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Rezultati, objavljeni ta teden v reviji Evolution and Human Behavior, kažejo, da je poljubljanje starodavna lastnost velikih opic, ki se je razvila pri predniku te skupine pred 21,5 milijona do 16,9 milijona leti.
Nova študija, ki preučuje razvoj poljubljanja, kaže, da so se predniki opic in zgodnji ljudje, kot so neandertalci, verjetno dotikali ustnic s svojimi prijatelji in spolnimi partnerji. To vedenje bi lahko segalo v čas pred 21 milijoni let, piše CNN.
Najzgodnejše zabeležbe poljubov med ljudmi segajo 4.500 let nazaj, v Mezopotamijo in stari Egipt, vendar je Matilda Brindle, vodilna avtorica raziskave in evolucijska biologinja na Oddelku za biologijo v Oxfordu, dejala, da poljubljanje predstavlja "evolucijsko uganko". Zdi se, da nosi velika tveganja, kot je prenos bolezni, hkrati pa ne ponuja nobene očitne reproduktivne ali preživetvene prednosti, je dejala.
"Poljubljanje je ena od stvari, ki nas resnično zanimajo," je povedala Brindle, ki preučuje spolno vedenje pri primatih. "Razširjeno je med živalmi, kar nam daje misliti, da gre morda za razvito lastnost," torej značilnost organizma, ki se je oblikovala skozi proces naravne selekcije in prilagajanja na okolje.
Poljubljanje, ki ga je ekipa opredelila kot neagresiven stik "usta na usta", in ki ne vključuje hrane, ni nekaj, kar bi bilo mogoče zaznati v fosilnih zapisih, zato so Brindle in njeni kolegi uporabili drugačen pristop.
Vendar model ne razkriva, zakaj ali kako se je poljubljanje razvilo, je dejala evolucijska biologinja Matilda Brindle, in opozorila, da obstaja več možnih koristi, vključno z ocenjevanjem potencialnih partnerjev, predigro, navezovanjem stikov, blaženjem socialne napetosti in žvečenjem hrane, preden jo dajo potomcem.
Poljubi med primati
Raziskovalci so iz obstoječe znanstvene literature zbrali informacije o tem, katere sodobne vrste primatov so bile opažene pri poljubljanju; med njimi so bili šimpanzi, bonobi, orangutani in ena vrsta gorile.
Ekipa je nato izvedla filogenetsko analizo, ki znanstvenikom omogoča sklepanje o lastnostih izumrlih vrst na podlagi vedenjskih podatkov živih živali. Vključuje rekonstrukcijo drevesa oziroma zemljevida, kako so različne vrste primatov povezane na podlagi genetskih informacij, je pojasnila Brindle. "S temi informacijami lahko nekako potujemo skozi čas," je dejala.
Prazgodovinski poljubi
Ekipa je uporabila statistično modeliranje za simulacijo različnih evolucijskih scenarijev vzdolž razvojnega drevesa, da bi ocenila verjetnost, da so se različni predniki opic poljubljali. Kot primer je navedla, da se poljubljajo šimpanzi, bonobi in ljudje, zato je verjetno, da se je poljubljal tudi zadnji skupni prednik vseh teh vrst. Za zanesljivost ocene je bil model izveden deset milijonkrat.
Rezultati, objavljeni ta teden v reviji Evolution and Human Behavior, kažejo, da je poljubljanje starodavna lastnost velikih opic, ki se je razvila pri predniku te skupine pred 21,5 milijona do 16,9 milijona leti.
To pomeni, da so se verjetno poljubljali tudi izumrli človeški sorodniki, kot so neandertalci. Možno je tudi – ker znanstveniki vedo, da se je naša vrsta, Homo sapiens, križala z neandertalci –, da so se poljubljali ljudje in neandertalci, je ugotovila študija.
Motivi za poljubljanje ostajajo skrivnost
Vendar model ne razkriva, zakaj ali kako se je poljubljanje razvilo, je dejala Brindle in opozorila, da obstaja več možnih koristi, vključno z ocenjevanjem potencialnih partnerjev, predigro, navezovanjem stikov, blaženjem socialne napetosti in žvečenjem hrane, preden jo dajo potomcem.
Dodala je, da je podatkov o poljubljanju pri živalih zunaj vrst opic malo, zaradi česar je težko rekonstruirati, kako se je ta lastnost čez čas razvijala. Še več, veliko informacij prihaja od živali, ki živijo v ujetništvu ali zatočiščih. Potrebni so dodatni podatki o poljubljanju pri različnih vrstah, je dejala.
Poljubljajo se v manj kot polovici kultur
Poljubljanje ni univerzalno vedenje v človeški družbi, so raziskovalci ugotovili v novi študiji. Po podatkih iz leta 2015 je dokumentirano le v 46 odstotkih kultur.
"Pri poljubljanju smo našli močan evolucijski signal, vendar to ne pomeni, da ga je treba ohraniti," je pojasnila Brindle. Za nekatere populacije, je dodala, poljubljanje morda ni primerno: "Primati so izjemno prilagodljive vrste, zelo inteligentne, zato je poljubljanje lahko koristno v nekaterih kontekstih, v drugih pa ne. In če ni koristno, je precej tvegano zaradi visokega potenciala za prenos bolezni."
Poljubljanje je več kot le dotikanje ust in študija ne osvetljuje, zakaj se ljudje poljubljajo tako, kot se, je dejal Adriano Reis e Lameira, evolucijski psiholog in primatolog na Univerzi v Warwicku, ki ni sodeloval pri raziskavi. "Velika večina poljubov, ki si jih ljudje dajo, ni z ust na usta," poudarja.
